Spremembe so posledica odločitve ustavnega sodišča v odločbah Up-150/22 in Up-200/22. Poudarilo je, da za sodišče ni razlike med primeri, ko se delavec odpove še nezapadli terjatvi ali pa že zapadli terjatvi iz delovnega razmerja. To pomeni, da zapadlost terjatve ne more vplivati na dopustnost odpovedi pravici.
Delavec pridobi pravico do regresa za letni dopust (regres) s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec mu ga mora izplačati najmanj v velikosti minimalne plače (131/1 ZDR-1), in sicer najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko ob delodajalčevi nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta (131/3 ZDR-1).
Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do
