Z DDV je obdavčena vsaka dobava blaga in storitev, razen če je v ZDDV-1 predpisana oprostitev. V tem poglavju so obravnavane le tiste oproščene dobave, ki ne prinašajo pravice do odbitka DDV. To so oproščene dejavnosti, ki so v javnem interesu (42. in 43. člen ZDDV-1). Druge oproščene dejavnosti (44. člen ZDDV-1) so obravnavane v poglavju 11 tega priročnika. Oboje pa so pogovorno pogosto poimenovane "neprave oprostitve".

O oprostitvah na področju teh dejavnosti obstaja številna sodna praksa Sodišča EU, iz katere med drugim izhaja, da je treba pojme, ki so uporabljeni v členih o oprostitvah, razlagati ozko. Gre namreč za izjeme od splošnega načela, na podlagi katerega se DDV plačuje za vsako dobavo blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo. Hkrati pa mora biti razlaga teh pojmov v skladu s cilji oprostitve DDV in načelom davčne nevtralnosti. To naj zavezanci vzamejo kot splošen