Z DDV je obdavčena vsaka dobava blaga in storitev, razen če je v ZDDV-1 predpisana oprostitev. V tem poglavju so obravnavane nekatere oproščene dobave, ki ne prinašajo pravice do odbitka DDV. To so tako imenovane druge oproščene dejavnosti iz 44. člena ZDDV-1. Pogovorno so pogosto poimenovane s pojmom »neprave oprostitve«.

Davčni zavezanec, ki opravlja oproščeni promet po 44. členu ZDDV-1, nima pravice do odbitka DDV, razen izjemoma (63/2 ZDDV-1). Če poleg oproščene dejavnosti opravlja tudi obdavčeno, si sme odbiti le toliko DDV, kolikor se ga nanaša na obdavčeno dejavnost.

Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je treba pojme, ki so uporabljeni v členih o oprostitvah, razlagati ozko. To so namreč izjeme od splošnega načela, na podlagi katerega se DDV plačuje za vsako dobavo blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec opravi za plačilo. Hkrati pa mora biti razlaga teh pojmov v skladu s cilji oprostitve