Donacije, poimenovane tudi kot darila, prostovoljni prispevki in podobno, so po pravilniku o dejavnosti nepridobitni prihodki, ne glede na to, ali jih nepridobitne organizacije prejmejo v denarju ali v naravi (opredmetena osnovna sredstva, material, blago, storitve, vrednostni papirji) od drugih pravnih ali fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene v skladu s posebnim predpisom. Prejmejo jih brezpogojno, brez obveznosti vračila ali nasprotne storitve oziroma brez drugačne medsebojne poravnave obveznosti med donatorjem in prejemnikom donacije. Priporočljivo je, da je o donaciji sklenjena pogodba med donatorjem, ki je pravna oseba, in nepridobitno organizacijo oziroma da nepridobitna organizacija pripravi drug dokument, na primer obvestilo o zbiranju donacij, če gre za donatorje, ki so fizične osebe.

Knjigovodska obravnava donacij ima nekaj posebnosti.

• Določeni uporabniki jih lahko knjižijo med redne (namenske donacije) ali druge prihodke (nenamenske donacije). V obeh primerih jih v celoti izvzamejo iz davčnega obračuna. Lahko pa jih knjižijo med dolgoročne pasivne časovne razmejitve, če so pridobljena neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva oziroma denarna sredstva za njihov nakup. V takem primeru amortizacijo, obračunano od teh sredstev, knjižijo v breme pasivnih časovnih razmejitev in v dobro stroškov. Prihodkov in stroškov v izkazu poslovnega izida iz tega naslova torej ne izkazujejo. Kadar prejmejo donacijo za namene pokrivanja določenih stroškov v naslednjem obračunskem obdobju, pa jih prek konta časovnih razmejitev (odloženi prihodki) prenesejo v naslednje obračunsko obdobje. V odvisnosti od porabe oziroma nastajanja stroškov izkazujejo prihodke od donacij in zmanjšujejo odložene prihodke. V enaki dinamiki vključujejo izkazane prihodke tudi v davčni obračun.
• Drugi uporabniki knjižijo prejem denarnih sredstev med prihodke v posebno skupino kontov donacij. Kadar pridobijo stvarna neopredmetena sredstva ali opredmetena osnovna sredstva, pa jih knjižijo med sredstva in kot ustrezni vir v splošnem skladu. Davčna pravila med davčno nepriznanimi odhodki ne omenjajo pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, zato so investicijski odhodki za sredstva iz teh donacij vključeni v davčni obračun. Praviloma sta oba zneska enaka, saj drugi uporabniki v stroške ne vštevajo amortizacije, ampak nabavno vrednost nabavljenega sredstva.
• Pravna oseba zasebnega prava in društva pri knjiženju prejetih donacij upoštevajo njihov namen. Kadar so donacije namenjene pokrivanju stroškov ali odhodkov, jih izkazujejo med prihodki in izvzemajo iz davčne osnove kot nepridobitne prihodke. Obenem izvzemajo tudi dejanske ali sorazmerne nepridobitne odhodke. Če so donacije namenjene pokrivanju stroškov amortizacije podarjenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, pa jih najprej izkažejo kot pasivne časovne razmejitve in nato zmanjšujejo v dobro prihodkov v skladu z obračunano amortizacijo, ki jo izkažejo med stroški. Tako prenesene prihodke, ki so še vedno nepridobitni, izvzemajo iz davčnega obračuna. Pri tem naj pazijo, ali je knjigovodstvo za potrebe davčnega obračuna ločeno in so prihodki od donacij enaki odhodkom (amortizaciji) ali se izračunava sorazmerni delež po 27. členu ZDDPO-2 in zato med prihodki iz donacij in sorazmernimi odhodki (amortizacijo) v davčnem obračunu lahko pride do razlike.

Pravilnik o dejavnosti v 3. členu določa tudi, da se za donacijo šteje izkupiček oziroma denarna vrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje, če

• akcijo organizira zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2, da bi se zbirala finančna sredstva za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen;
• gre za zbiranje odpadkov in materiala, ki v trenutku transakcije nimajo vrednosti ali je ta zanemarljiva, ker gre za odpadke in material za recikliranje; in
• ne gre za izogibanje davkom.

Če torej nepridobitna organizacija ne izpolni vseh pogojev, izkupička od prodaje ne more obravnavati kot donacijo.

To so prihodki, značilni predvsem za sindikate in društva. Ne glede na različno poimenovanje plačil v posameznih primerih (članarina, članski prispevek, plačilo članov, prispevek za financiranje oziroma delovanje društva in podobno) se kot članarina obravnavajo tisti prihodki društva, ki so po vsebini obvezni prispevek vseh članov oziroma vsakega od njih za delovanje društva. Tega v skladu z zakonom določi pristojni organ v svojem temeljnem aktu oziroma pravilih.

Od teh prihodkov morajo društva razlikovati zlasti

• prostovoljne prispevke in plačila z naravo donacij, ki jih pridobivajo od članov in drugih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode, storitve oziroma ugodnosti (nepridobitni prihodki po 3. členu pravilnik o dejavnosti); ter
• kakršnakoli dodatna plačila in prispevke posameznih članov z naravo plačil za proizvode ali storitve oziroma posebne ali dodatne ugodnosti, ki jih dajejo oziroma omogočajo posameznim članom in drugim osebam (pridobitni prihodki po 4. členu pravilnik o dejavnosti).

Članarine, ki jo določi zbor članov društva kot letni prispevek članov za delovanje društva, torej ni treba deliti na nepridobitni in pridobitni del. Člani s plačilom članarine namreč že po pravilih društva pridobijo pravico do uveljavljanja nekaterih ugodnosti, na primer do brezplačne pravne pomoči, brezplačne udeležbe na posvetovanjih v okviru društva, ki je za nečlane plačljiva, popusta pri plačilu kotizacije za seminarje in podobnega. Dodatne ugodnosti, blago in storitve, ki niso vključeni v obvezni članski prispevek, plačajo posebej. To pomeni, da se kot članarina po 3. členu pravilnik o dejavnosti lahko obravnava tisti prispevek članov, ki ga v skladu s statutom društva določi pristojni organ društva in je pogoj za pridobitev članstva. Znesek članarine je namenjen pokrivanju letnega programa društva, ki vključuje tudi vnaprej določene ugodnosti v okviru članarine za vse člane. Drugi prispevki oziroma plačila posameznih članov za pridobitev dodatnih ugodnosti (po izbiri posameznih članov), ki se plačujejo poleg enotno določene članarine, pa se štejejo za pridobitne prihodke po 4. členu pravilnika o dejavnosti.

Pri opredeljevanju, ali je posamezno plačilo članarina, je treba vedno presojati konkretne okoliščine in dejstva.

Nepridobitne organizacije, ki svojim članom določajo obvezno plačilo članskega prispevka (če ga ne plačajo, ne morejo postati člani ali to prenehajo biti), naj torej to področje ustrezno uredijo v ustanovitvenih aktih. Pri tem naj bodo izpolnjeni ti pogoji:

• gre za obvezni letni članski prispevek, ki ga določi pristojni organ;
• člani lahko uveljavljajo natančno določene ugodnosti, predvidene z letnimi načrti dela;
• z letnim finančnim načrtom je vnaprej določena velikost članarine; in
• z letnim finančnim načrtom je vnaprej določena poraba članarine.

Vse omenjeno o članarini v društvih lahko smiselno velja tudi za druge nepridobitne organizacije, ki se financirajo iz članskih prispevkov, na primer za sindikate ali politične stranke.

Prispevki, ki so plačani neposredno ZZZS in ZPIZ, se izvzamejo iz davčnega obračuna kot nepridobitni, saj so že sami dajatve.5 Če zavoda prejemata še druge prihodke, pa jih morata glede na davčne predpise vključiti v davčni obračun. Ker izkazujeta prihodke in odhodke po načelu denarnega toka, se poleg davčnih prihodkov in že obravnavanih donacij pojavljajo še nedavčni prihodki (obresti, upravne takse, pristojbine, kazni, prihodki iz prodaje blaga in storitev, najemnine in drugi nedavčni prihodki) ter kapitalski in transferni prihodki.

Nepridobitne organizacije praviloma ravnajo enako kot pri donacijah in take prihodke izvzamejo iz davčne osnove. Paziti pa morajo na obveznosti po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD). Ker sta po ZDDPO-2 tako volilo kot dediščina izvzeta iz davčne osnove, ZDDD določa, da je predmet obdavčitve premoženje, ki ga nepridobitne organizacije prejmejo od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščino in se ne šteje za dohodek po ZDDPO-2. Kot premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine (tudi vrednostni papirji in denar) ter premoženjske in druge stvarne pravice. Darilo in dediščina, ki zajemata le premičnine, nista obdavčena, če je skupna vrednost manjša od 5.000 EUR. Kot darilo se šteje tudi volilo. Davek na dediščine in darila plačujejo le društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja. Izjema so pravne osebe zasebnega prava, ki so na podlagi zakona ustanovljene za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za zaščito in reševanje, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, namenjeno opravljanju take dejavnosti.

Nepridobitne organizacije javnega prava po ZDDD niso davčne zavezanke. Prav tako po tem zakonu niso zavezanke pravne osebe zasebnega prava, ki so sindikati ali politične stranke, saj niso naštete v njegovem 3. členu. Nepridobitne organizacije, ustanovljene za opravljanje verske dejavnosti, pa so po 11. členu oproščene davka na dediščine in darila.

[ → Več o tem lahko preberete v poglavju B.25 Drugi davki fizičnih oseb v sklopu Dohodnina (v podpoglavju Davek na dediščine in darila).]

Obresti za sredstva na podračunih v sistemu enotnega zakladniškega računa države oziroma občin in obresti za vloge v tem sistemu pridobijo določeni in drugi uporabniki, ki morajo imeti svoja denarna sredstva na vpogled na enotnih zakladniških podračunih. Oprostitev velja tudi za obresti, ki jih pridobijo pri vezavi depozitov v zakladnico, kamor deponirajo prosta denarna sredstva. Ker so podračuni proračunskih uporabnikov del enotnega zakladniškega računa države oziroma občin, velja zanje posebna obravnava, katere namen je zagotavljanje likvidnosti proračunov.

Gre za javna sredstva za financiranje javne službe in obsegajo tako sredstva iz proračuna kot tudi tista iz drugih dveh javnih blagajn. Javna sredstva se izvzemajo iz davčne osnove, saj se obravnavajo kot sredstva, ki so sama posledica dajatev in pokrivajo le stroške oziroma odhodke. Presežka iz tega naslova praviloma ne more biti, zato je tudi njihov vpliv na davčno osnovo nepomemben.

Določeni uporabniki javna sredstva za pokrivanje stroškov javne službe izkazujejo kot poslovne prihodke v izkazu prihodkov in odhodkov, za pripravo davčnega obračuna pa jih obravnavajo kot nepridobitne prihodke. Javna sredstva za nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev izkazujejo kot obveznosti za sredstva v upravljanju ali lasti in zato niso v poslovnem izidu, ampak le v bilanci stanja. V breme tega vira pokrivajo tudi stroške amortizacije, zato prejeta sredstva nikoli ne postanejo prihodki in s tem tudi ne postavka v davčnem obračunu. Če bi se stroški amortizacije pokrivali s financerjevim nakazilom sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije ali s prihodki od prodaje proizvodov in storitev, ki imajo v kalkulaciji cene vračunan strošek amortizacije, pa bi bili tako prihodki kot odhodki vključeni v davčni obračun.

Tudi kadar pravne osebe zasebnega prava prejmejo sredstva za stroške oziroma odhodke za izvajanje javne službe, prihodke izkazujejo med nepridobitnimi že ob knjiženju med prihodke, kadar prejmejo sredstva za osnovna sredstva, pa takrat, ko izkažejo stroške amortizacije, ki se pokrivajo s prihodki iz pasivnih časovnih razmejitev.

Drugi uporabniki izkazujejo denarna sredstva, prejeta za pokrivanje stroškov izvajanja svoje dejavnosti, kot transferne prihodke, torej so ti tudi v poslovnem izidu, ki je podlaga za pripravo davčnega obračuna. Odhodki za nabavo opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev se knjižijo kot investicijski odhodki in so sestavni del poslovnega izida in s tem tudi odhodkov v davčnem obračunu.

Če bi sredstva za izvajanje dejavnosti nepridobitne organizacije prejele iz proračuna EU, bi jih obravnavale kot javna sredstva, torej kot nepridobitne prihodke.

Namenska javna sredstva pridobivajo tudi druge nepridobitne organizacije, ki ne opravljajo javne službe. Gre za javna sredstva, ki se plačujejo namensko (za pokrivanje stroškov, projektov, programov). Tudi ta sredstva so dana v natančno določeni velikosti za pokrivanje stroškov in se kot nepridobitni prihodek izvzemajo iz davčne osnove.

Pogosto vprašanje zavezancev je, kaj vse (poleg omenjenih transferov iz javnih sredstev) se še všteva v namenska javna sredstva. Po mnenju Zveze RFR v to skupino prihodkov spadajo tudi

• proračunska sredstva iz naslova namenitve dela dohodnine za določene dobrodelne, humanitarne in druge namene (po zakonu, ki ureja dohodnino);
• nagrade za preseganje kvote zaposlenih invalidov, ki jih izplača sklad za invalide, in odpoved delu prispevkov ZPIZ v dobro nepridobitne organizacije (po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov, in po zakonu, ki ureja pokojninsko zavarovanje);
• sredstva, prejeta od pravnih oseb javnega prava, ki jih te pridobijo za nadaljnje posredovanje upravičencem (Zavodu za zaposlovanje RS, Zavodu za šolstvo RS in drugim) in jih ne izkazujejo med svojimi prihodki; ter
• sredstva, prejeta iz javnofinančnih virov za pokrivanje izgub na dejavnosti javne službe, pa tudi morebitni prihodki iz naslova odpisa obveznosti, če se nanašajo na enak vir sredstev.

Pravilnik o dejavnosti pa je bil v tem delu nekoliko spremenjen v letu 2021, te spremembe pa se začnejo uporabljati od 1. januarja 2022. Sprememba se nanaša na dohodke (prihodke) javnih zavodov – lekarn, ki izvzemajo prihodke, ki predstavljajo sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenska javna sredstva, iz obdavčitve z DDPO. Z letom 2022 je za javne zavode – lekarne to možno, če izvzem teh sredstev, vključno s pripadajočimi odhodki (27. člen ZDDPO-2), ki se tudi izvzamejo iz davčne osnove, ne vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco. Šteje se, da do tega vpliva pride, če je razlika v davku pri zavezancu večja od 200.000 EUR v kateremkoli obdobju treh zaporednih proračunskih let. V tem primeru mora v davčno osnovo vključiti presežek teh dohodkov. To stori v tistem letu, v katerem preseže ta znesek in izpolni pogoj za obdavčitev.

Če je razlika v davku (DDPO) iz teh virov pri zavezancu večja od 200.000 EUR v kateremkoli obdobju treh zaporednih proračunskih let, mora v davčno osnovo vključiti presežek dohodkov, ki povzročijo to presežno razliko v obračunu DDPO, oziroma presežnih prihodkov iz teh sredstev in pripadajočih odhodkov zato ne izvzamejo iz davčne osnove.

V davčno osnovo vključijo le sredstva davčnega obdobja, v katerem presežejo znesek v delu, ki povzroči presežno razliko v DDPO. To storijo v tistem letu, v katerem presežejo ta znesek in izpolnijo pogoj za obdavčitev.

Ker morajo vsako leto za zadnja tri leta izračunati to razliko v DDPO iz teh dveh virov sredstev, bodo to razliko vedno izračunali za davčno obdobje, za katero sestavljajo davčni obračun, in še za dve predhodni leti, saj morajo vselej upoštevati tri zaporedna proračunska leta. V davčnem obračunu za tekoče leto pa izvzamejo le presežne prihodke iz teh sredstev, ki se nanašajo na presežno razliko v tekočem davčnem obdobju.

Pravilnik se je začel uporabljati 1. januarja 2022, kar pomeni, da je prvi tak izračun presežne razlike v davčni obveznosti za DDPO za leto 2022.

Ministrstvo za finance je Zvezi RFR pojasnilo, da se po njegovem mnenju za davčno obdobje 2022 v predmetno razliko 200.000 EUR vštejejo tovrstni prihodki in pripadajoči odhodki zgolj za/iz obdobja 2022, ne glede na določbo »v kateremkoli obdobju treh zaporednih proračunskih let«. Spremembe in dopolnitve pravilnika so se namreč začele uporabljati 1. januarja 2022. To pomeni, da se za obdobje 2022 ne upoštevata oziroma seštevata tudi razliki iz let 2020 in 2021, torej pred uporabo pravilnika. Drugače povedano, ustrezno je, da je za začetni obdobji »obdobje treh zaporednih proračunskih let« krajše.

Davčni organ pa je izdal tudi dve pojasnili, ki obravnavata izračunavanje predmetne razlike, za katero morajo lekarne povečati davčno osnovo v obračunu DDPO.6 Pojasnil je način izvzemanja presežnih dohodkov (prihodkov) iz naslova prejetih javnih sredstev pri lekarnah. Tega ne storijo tako, da bi prilagodile izvzem prihodkov in odhodkov (ju zmanjšale za ustrezni znesek) v zaporednih številkah 2.1 in 6.1 obračuna DDPO, temveč presežno davčno osnovo vpišejo v zaporedno številko 11.1 obračuna DDPO.

Te obresti so v celoti izvzete iz obdavčitve. Obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v RS, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU do vključno 1.000 EUR letno so izvzete iz obdavčitve kot izjema po 4. členu pravilnika o dejavnosti.

Prihodki javnih skladov, našteti v 4.a členu pravilnika o dejavnosti, so nepridobitni prihodki, če javni sklad nalaga premoženje oziroma sredstva in podeljuje kredite v skladu z Zakonom o javnih skladih. To so dohodki iz naložb premoženja javnega sklada, tudi iz nalaganja prostih denarnih sredstev, in iz naložb v kapital druge nepridobitne organizacije, obresti od podeljenih kreditov ter dohodki iz dajanja premoženja v finančni zakup. Prihodke, ki niso našteti v tem in 3. členu pravilnika o dejavnosti, pa javni skladi vštevajo med pridobitne prihodke.

Običajno se tovrstni prihodki pojavljajo kot doplačila uporabnikov storitev v javnih in zasebnih zavodih. To so predvsem šolnine, vstopnine, plačila in doplačila za storitve socialnovarstvenih zavodov (na primer oskrbnine v domovih za ostarele in vrtcih), in to tako pri določenih uporabnikih kot pri zasebnih zavodih. Oboji opravljajo javno službo na podlagi odločitve oblastnih organov države ali lokalne skupnosti ali pa na podlagi koncesije, ki jo je podelila država ali lokalna skupnost.

Te obresti vseh vrst so praviloma pridobitni prihodki. Izjemi pri tem pravilu sta dve, in sicer že omenjene obresti na transakcijskih računih in tiste do vključno 1.000 EUR letno za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v RS in drugih državah članicah EU. Bančne obresti od sredstev na transakcijskem računu pri banki so izvzete iz izračuna davčne osnove v celoti (ne glede na velikost in čeprav se lahko nanašajo na sredstva, prejeta za pridobitno dejavnost). Pri tem se pojavlja vprašanje, kako razumeti depozite na odpoklic, ki jih SRS obravnavajo kot denarna sredstva, in ne kot depozite. Ker pa pravilnik o dejavnosti omenja le transakcijski račun in vezano vlogo in ker so sredstva na odpoklic dejansko prenesena z računa davčnega zavezanca na račun banke, morajo zavezanci po pravilniku o dejavnosti take obresti všteti v davčno osnovo v skladu z omejitvijo zneska oproščenih obresti.

Vse obresti bank in hranilnic v RS in drugih državah članicah EU za vezane vloge nad 1.000 EUR, obresti od bank in hranilnic zunaj EU (ne glede na to, za kolikšne obresti gre), druge obresti od vrednostnih papirjev (na primer obveznic), zamudne obresti in podobno so pridobitni prihodki v celoti. Obresti od kreditov, ki jih plačujejo zaposleni ob vračilu posojil, so pridobitni prihodek.

Pri drugih uporabnikih so to prihodki od udeležbe v dobičku in dividend v okviru nedavčnih prihodkov, pri določenih uporabnikih, pravnih osebah zasebnega prava in društvih pa so finančni prihodki in se v celoti vštevajo v davčno osnovo. Odsvojitev lastniških deležev drugi uporabniki izkazujejo na kontih skupine 75 – Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev, dana posojila in pridobitev kapitalskih deležev pa na kontih skupine 44 – Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev. Čeprav se ti prihodki in odhodki izkazujejo v celotni vrednosti prodaje ali nakupa finančne naložbe, jih drugi uporabniki v davčnem obračunu ne upoštevajo, ker niso obravnavani v izkazu poslovnega izida oziroma izkazu prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov.

Gre za zelo različne vrste prihodkov od prodaje blaga, storitev, proizvodov in materiala ter tudi glede na raznolikost javnega in zasebnega sektorja. Pravilnik o dejavnosti pa posebej tu omenja donose od prodaje spominkov članom in nečlanom ter dohodke od hrane in pijače, ki ju zavezanec proda članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar ga obiščejo. Prihodke od prodaje proizvodov, blaga in storitev drugi uporabniki vštevajo med nedavčne prihodke, določeni uporabniki, pravne osebe zasebnega prava in društva pa evidentirajo prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu med ustreznimi vrstami poslovnih prihodkov.

Gre za prihodke, ki se zaračunavajo za najem nepremičnin in premičnin. Oblikovanje cene najemnine, katere namen je običajno res samo pokriti stroške, ne upravičuje obravnavanja tega prihodka kot nepridobitnega. Če najemnina namreč pokriva le stroške, iz tega naslova ni dobička, in torej tudi ne davčne osnove. V nasprotnem primeru pa je razlika med prihodki in odhodki obdavčena kot pri pridobitni organizaciji, ki daje premoženje v najem, da bi pridobivala dobiček. Določeni uporabniki, ki dajejo v najem nepremičnine v tujem imenu za tuj račun (ustanovitelja), prihodke iz tega naslova evidentirajo le na kontih stanja in jih ne izkazujejo med prihodki, torej tudi ne med pridobitnimi prihodki.

Ti prihodki se pri ugotavljanju davčne osnove v davčnem obračunu štejejo za pridobitne. Prihodke od odsvojitve osnovnih sredstev (ali prav tako od odsvojitve neopredmetenih sredstev, ni jasno, a ker gre zlasti za naštete, bi morali vštevati tudi te) določeni uporabniki (kadar se amortizacija pokriva v breme odhodkov), pravne osebe zasebnega prava in društva praviloma izkažejo kot prevrednotovalne poslovne prihodke, drugi uporabniki pa kot kapitalske prihodke. Poleg izrazov za prihodke se razlikujejo tudi knjiženi zneski: pri določenih uporabnikih, pravnih osebah zasebnega prava in društvih so izkazani kot razlika med knjigovodsko in prodajno vrednostjo, drugi uporabniki pa vso kupnino izkazujejo kot kapitalske prihodke (v času nakupa so knjižili investicijske dohodke). Drugi uporabniki kapitalske prihodke vključijo v davčni obračun, ker so bili v času nabave priznani investicijski odhodki za taka sredstva.

Določeni uporabniki morajo posebej obravnavati prodajo sredstev, katerih obračunani stroški amortizacije so se pokrivali v breme obveznosti do virov sredstev, torej sredstev v upravljanju ali v lasti. V takem primeru prejete kupnine ne izkazujejo na kontih prihodkov, ampak jo knjižijo neposredno na konto obveznosti za sredstva v upravljanju ali v lasti. Prihodki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev, ki se računovodsko obravnavajo kot povečanje obveznosti do virov sredstev (ker se je amortizacija obračunavala v breme obveznosti do virov sredstev), se ne vštevajo v davčno osnovo (Fursovo pojasnilo 4200-58/2008 01034-02). Kadar določeni uporabniki prodajajo osnovna sredstva v tujem imenu za tuj račun (ustanovitelja), ne izkazujejo prihodkov (izkazujejo le obveznost do ustanovitelja oziroma lastnika sredstev), torej tudi ne pridobitnih prihodkov v davčnem obračunu.

Kadar gre za uničena ali poškodovana opredmetena osnovna sredstva in so ta tudi zavarovana, lahko nepridobitne organizacije prejmejo odškodnino. V vseh primerih, ko se odškodnina za uničena sredstva izkazuje med prihodki, se izkazuje tudi med prihodki v davčnem obračunu. Če se izkazuje na kontih obveznosti do virov sredstev (pri določenih uporabnikih v skladu z načinom obračunavanja amortizacije), pa je ni treba vključevati v davčni obračun, saj se tudi stroški amortizacije ne izkazujejo v njem (v tem primeru je odškodnina samo pokrivanje morebitne vrednosti, ki jo sredstvo še ima, in se knjiži le na konto obveznosti do vira sredstev). Drugače pa je z odškodnino za poškodovano sredstvo, ki se da v popravilo (na primer pri strojelomu). Taka odškodnina je vedno prihodek v poslovnem izkazu, in zato tudi po davčnem obračunu, plačilo računa za popravilo pa je vedno odhodek.

To so pridobitni prihodki. Če člani nekaj plačajo ali doplačajo (del pa pokrije nepridobitna organizacija), a to ni sestavni del obvezne članarine, se to obravnava kot pridobitni prihodek. Pridobitni pa so tudi prihodki od prodaje blaga in storitev nečlanom.

Čeprav so dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec (na primer gasilsko društvo), namenjeni zbiranju sredstev za njegovo dejavnost, in čeprav to dejavnost opredeli kot nepridobitno, je treba te prihodke vključiti v davčni obračun kot pridobitne prihodke.

Med prihodke od pridobitne dejavnosti bi morali po mnenju Zveze RFR vštevati tudi prihodke od začetne ustanovitvene vloge za delovanje zasebnih zavodov, ker se prejeta sredstva izkažejo kot prihodki (na kontu 768).