Za določanje transfernih cen se uporablja pet priznanih metod OECD, ki so naštete tudi v 16. členu ZDDPO-2, v PTC pa podrobneje opredeljene.

Delimo jih na

• standardne transakcijske metode (metoda primerljivih prostih cen, metoda preprodajnih cen in metoda dodatka na stroške) in
• metodi transakcijskega dobička (metoda stopnje čistega dobička in metoda porazdelitve dobička).

Standardne transakcijske metode in metoda stopnje čistega dobička so enostranske metode, pri katerih se lahko podrobneje prouči le ena stranka v transakciji (tako imenovana testna stranka. [ → Več o tem lahko preberete v poglavju D.4 Izvedba analize primerljivosti v sklopu Transferne cene (v podpoglavju Testna stranka).] Metoda porazdelitve dobička pa je dvostranska (lahko tudi večstranska), saj je treba pri njeni uporabi natančno proučiti vse stranke, ki sodelujejo v transakciji.

Že iz samega naziva pa je razvidno, da se metode