Neposredni davki v praksi

C.30 Teritorialna razširitev konvencije

Poglavje o teritorialni širitvi konvencije še podrobneje razlaga, kateri teritoriji se lahko štejejo za del države, s katero ima Slovenija sklenjeno konvencijo. Posledično se konvencija za ta eksteritorialna ozemlja tudi sme uporabljati.

B.16 Obresti

Od 1. januarja 2023, ko so začele veljati spremembe ZDoh-2, vključevanje obresti v sintetično letno obdavčitev ni več mogoče.

B.17 Dividende

Davčna stopnja, s katero so obdavčene dividende, se je znižala s 27,5 % na 25 %. Razlika med pridobitveno in odsvojitveno vrednostjo lastnih deležev in delnic ni več obdavčena z davkom od dividend, temveč z davkom od kapitalskega dobička. Spremembi sta začeli veljati 22. marca 2022, a se uporabljata že od 1. januarja 2022.

B.18 Kapitalski dobiček

Od 1. januarja 2023, ko so začele veljati spremembe ZDoh-2, se v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe za čas pridobitve šteje datum sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Prav tako ni več omogočeno vključevanje kapitalskih dobičkov v sintetično letno obdavčitev.

B.4 Dohodki iz delovnega razmerja

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb Zakona o dohodnini in Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Posodobljeno je bilo tudi zaradi drugačnega poročanja o izplačani plači in nadomestilih plače napotenim delavcem na novem obrazcu REK-O. Obenem pa je bil posodobljen tudi pregled spodbud za zaposlitev določenih skupin oseb predvsem zaradi izteka določenih spodbud.

A.8 Nepridobitna dejavnost

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi nove davčne prakse na temo izvzema prihodkov in odhodkov lekarn – javnih zavodov, ki prejemajo sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenskih javnih sredstev, če je učinek DDPO iz teh prihodkov, zmanjšanih za pripadajoče odhodke, v treh zaporednih letih večji od 200.000 EUR.

A.18 Davčne olajšave

Poglavje je bilo posodobljeno v delu, ki se nanaša na olajšavo za digitalni in zeleni prehod ter olajšavo za zaposlovanje težje zaposljivih oseb. S Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod so podrobneje določena vlaganja, za katera se prizna ta olajšava. S Pravilnikom o olajšavi za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve pa so bili določeni poklici, za katere primanjkuje iskalcev zaposlitve (zaposlenih), in lahko delodajalec z zaposlitvijo oseb v teh poklicih (na teh delovnih mestih) uveljavlja olajšavo za zaposlovanje pri obračunu DDPO.

A.21 Plačevanje davka

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi podaljšanega roka za plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb. Zavezanci jih morajo zdaj plačati v 20 dneh po dospelosti.

B.6 Prokuristi

Poglavje je posodobljeno zaradi spremenjenega poročanja o odtegnjenih dajatvah pri opravljanju del prokuristov na obrazcu REK-O. Vnesene so bile še manjše redakcijske spremembe.

B.7 Podjemne pogodbe

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi prenovljenega poročanja o izplačanih dohodkih na obrazcu REK-O. Vnesene so bile še manjše vsebinske in redakcijske prilagoditve zaradi razvoja davčne prakse.

B.8 Avtorske pogodbe

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi spremenjenega poročanja na obrazcu REK-O. Druge spremembe so zaradi novejše sodne prakse. Opravljene so bile še druge vsebinske in redakcijske spremembe zaradi razvoja davčne prakse.

B.9 Drugi dohodki iz zaposlitve

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi spremenjenega poročanja na obrazcu REK-O. Druge spremembe so vsebinske in redakcijske narave zaradi sprememb v davčni praksi.

B.10 Dijaki in študenti

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi poročanja na obrazcu REK-O, ki se je začel uporabljati z letom 2023. Nekatere spremembe pa so posledica spremenjene davčne uredbe o povračilih stroškov.

B.11 Bonitete iz zaposlitve

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi spremenjene davčne prakse pri obdavčitvi bonitete od članarin.

B.14 Upokojenci

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb pri poročanju na obrazcu REK-O, ki se uporablja za izplačila od leta 2023. V poglavju so še druge uskladitve in popravki zaradi spremenjene davčne prakse.

B.15 Drugi dohodki

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi novega poročanja na obrazcih REK-O, ki se uporablja za izplačila od leta 2023. Druge spremembe so bile zaradi novih ali spremenjenih predpisov, ki se nanašajo na obdavčitev drugih dohodkov.

B.19 Najem nepremičnin in premičnin

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi spremembe davčne stopnje pri obdavčitvi najemnin. Poleg tega ni več možnosti, da bi se zavezanec odločil, da bi bili dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčeni sintetično, in sicer pri obdavčitvi z letno dohodnino.

B.20 Premoženjske pravice

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi novega poročanja na obrazcu REK-O, ki je v uporabi za izplačila po 1. januarju 2023.

B.21 Posebnosti obdavčitve dohodka iz dejavnosti

Poglavje je spremenjeno zaradi spremenjene obdavčitve z dohodnino od dohodka iz dejavnosti pri davčnih zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo s pomočjo dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Spremenjeni so tudi določeni zneski davčnih olajšav in način usklajevanja. Druge spremembe so redakcijske narave ali posledica razvoja davčne prakse.

B.23 Dostava podatkov Fursu

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi sprememb pri poročanju oziroma dostavi podatkov za odmero dohodnine. Določen del se nanaša na spremembe pri poročanju za leto 2023. Zaradi omenjenih sprememb bo po novem treba poročati tudi o določenih drugih dohodkih, ki so v celoti ali deloma neobdavčeni z dohodnino, o katerih zdaj še ni bilo treba. Druge spremembe so redakcijske narave ali pa so povezane s spremembami v davčni praksi.

C.1 Osebe, za katere se uporablja konvencija

Dodano je bilo novo podpoglavje Osebe, oproščene plačila davkov po drugih mednarodnih pogodbah, ki jih je sklenila Slovenija, in pa posodobljena je bila tabela Omejitev in širitev uporabe konvencije na druge osebe.

C.2 Davki, za katere se uporablja konvencija

V poglavje so bile vnesene manjše redakcijske spremembe in posodobljena je bila tabela Pregled določb konvencij o širitvi uporabe konvencije.

C.18 Pokojnine

Poglavje o pokojninah je bilo ažurirano z novejšo sodno prakso in pojasnili pristojnih organov. Pri razlagi pa so upoštevani tudi novi obrazci za napoved dohodkov iz tujine, ki za pokojnine veljajo od 1. januarja 2023.

B.1 Splošno o dohodnini in prispevkih ter odmeri dohodnine

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi zakonskih sprememb pri vrstah dohodkov iz naslova kmetijske dejavnosti, ki so oproščeni plačila dohodnine. Zaradi sodne prakse o obdavčitvi odškodnine zaradi nepremoženjske škode je posodobitev tudi pri odškodninah. Preostale posodobitve so posledica drugih sprememb pri obdavčitvi dohodkov z dohodnino in sprememb pri poročanju o dohodkih.

B.5 Poslovodje

Poglavje je bilo posodobljeno predvsem zaradi sprememb pri poročanju o obdavčitvi dohodkov poslovodij na obrazcu REK-O. Opravljene so še druge manjše vsebinske in redakcijske spremembe.

B.25 Drugi davki fizičnih oseb

Poglavje je bilo usklajeno s spremembami v predpisih in Fursovih publikacijah. Na novo so bile narejene tudi povezave na člene predpisov in publikacije.

B.18 Kapitalski dobiček

S spremembo ZDoh-2, ki je bila sprejeta leta 2022 in velja retroaktivno, od 1. januarja 2022, se najvišja stopnja obdavčitve kapitalskega dobička znižuje s 27,5 na 25 %. Prav tako se obdobje, po katerem so kapitalski dobički oproščeni davka, skrajšuje z 20 na 15 let. Zavezanci se odslej lahko odločijo, da se kapitalski dobiček obdavči v okviru letne dohodninske napovedi, torej skupaj z drugimi dohodki, ki se obdavčijo ob upoštevanju dohodninske lestvice.

B.16 Obresti

Davčna stopnja, s katero so obdavčene obresti, se je znižala s 27,5 % na 25 %. Sprememba je začela veljati 22. marca 2022, a se uporablja že od 1. januarja 2022.

B.17 Dividende

Davčna stopnja, s katero so obdavčene dividende, se je znižala s 27,5 % na 25 %. Razlika med pridobitveno in odsvojitveno vrednostjo lastnih deležev in delnic ni več obdavčena z davkom od dividend, temveč z davkom od kapitalskega dobička. Spremembi sta začeli veljati 22. marca 2022, a se uporabljata že od 1. januarja 2022.

A.6 Amortizacija

Amortizacija pravice do uporabe sredstva se davčno prizna v velikosti najvišje amortizacijske stopnje, ki ustreza dobi pogodbenega najema sredstva. Pri tem je upoštevano računovodsko pravilo, da se v primeru, ko ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, takšno sredstvo povsem amortizira bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše. V drugih primerih, ko najemnik namerava prevzeti lastništvo, se sredstvo amortizira v dobi koristnosti. Določba je začela veljati 1. januarja 2022.

A.7 Rezervacije

Spremenjena določba 20. člena ZDDPO-2 določa, da se odhodki, ki nastanejo ob oblikovanju rezervacij, v obračunskem obdobju, v katerem zmanjšujejo poslovni izid, davčno priznajo v znesku, obračunanem skladno z računovodskimi predpisi, razen tistih rezervacij, za katere ZDDPO-2 izrecno določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo le v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij. Pristop pri davčni obravnavi rezervacij je drugačen od prej veljavnega, ko je bilo že izhodiščno določeno, da se odhodki, ki nastanejo ob oblikovanju rezervacij, priznajo v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če je z ZDDPO-2 določeno drugače. Določba je začela veljati 1. januarja 2022.

B.11 Bonitete iz zaposlitve

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb pri obračunu bonitete od uporabe službenih osebnih motornih vozil na električni pogon za zasebne namene, kjer je davčna osnova od te bonitete od leta 2022 enaka nič. Druga sprememba pa se nanaša na ugodnejšo davčno osnovo v primeru, ko delodajalec, ki je gospodarska družba, zaposlenemu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v tej ali njej nadrejeni družbi. Davčna osnova znaša 65 % bonitete, ki bi jo delodajalec ugotovil po splošnem pravilu (upoštevajoč tržno ceno pridobljenih delnic ali deležev).

B.19 Najem nepremičnin in premičnin

Poglavje je bilo posodobljeno, ker se je spremenila obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Ti dohodki so zdaj obdavčeni s 15-odstotno davčno stopnjo, normirani stroški pa so bili zmanjšani na 10 %. Sprememba se uporablja od leta 2022. Zavezanec lahko še vedno zahteva uveljavljanje dejanskih stroškov namesto normiranih.

B.21 Posebnosti obdavčitve dohodka iz dejavnosti

To poglavje je bilo posodobljeno zaradi sprememb pri podjetniških olajšavah (za zaposlovanje, za donacije, za praktično delo dijakov, vajencev in učencev in zaradi nove olajšave za digitalni in zeleni prehod) ter sprememb pri osebnih olajšavah (splošna olajšava ter uskladitve pri drugih osebnih olajšavah, ki jih sme zavezanec uveljavljati pri zmanjšanju davčne osnove dohodka iz dejavnosti). Uzakonjen pa je bil še izvzem prihodkov in odhodkov, ki so povezani s prispevki, ki jih za zavezanca za dohodek iz dejavnosti po posebnih predpisih plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost.

B.26 Odprava dvojne obdavčitve dohodkov rezidentov in nerezidentov

Na področju odprave dvojnega obdavčevanja fizičnih oseb sicer ni bilo sprememb zakonodaje, a so v poglavje vključeni novejša sodna praksa, redakcijski popravki in pojasnila. Na novo je obravnavana tudi obveznost poslovne enote nerezidenta plačnika davka po 58. členu ZDavP-2. V primeru, ko nerezidentom izplačuje dohodke za delo v Sloveniji tuja pravna oseba, ki ima v Sloveniji poslovno enoto, se ta enota šteje za plačnika davka.

B.4 Dohodki iz delovnega razmerja

Poglavje o povračilih stroškov smo uskladili s spremembo predpisov, predvsem Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov. Posodobili smo poglavja o prevozu na delo in z njega, o prehrani na delu in o povračilih stroškov na službeni poti.

A.5 Prevrednotenje

Poglavje se je spremenilo zaradi spremembe pri davčnem priznavanju odpisa terjatev za davčne namene. Od leta 2022 velja, da je odpis terjatev za davčne namene priznan že takrat, ko je terjatev priznana v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku.

A.1 Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

Z letom 2022 je dodana davčna obravnava v primeru obratnih hibridnih neskladij (67.n člen ZDDPO-2). Ta ureditev se uporabi ob nastopu določenih okoliščin. Če bi denimo davčna zakonodaja Slovenije določala pregledno davčno obravnavo za osebo, ki ima sedež ali je oblikovana v Sloveniji in jo država ali države vlagateljev obravnavajo kot obdavčljivo osebo, bi bila ta oseba slovenski rezident po ZDDPO-2 in bi bila obdavčljiva po ZDDPO-2.

A.2 Zavezanci za DDPO

Sprememba je povezana z ureditvijo, ki velja za nadzorovane tuje družbe (67.i člen ZDDPO-2). Nova seznama držav oziroma jurisdikcij po 8.a členu ZDDPO-2 se uporabljata tudi v povezavi z dohodki od nadzorovanih tujih družb. V tem pogledu se ne uporabljata izjemi o neizvzemu zakonsko naštetih dohodkov te družbe pri obdavčitvi z DDPO, če gre za nadzorovano tujo družbo iz države ali jurisdikcije s seznama.

A.8 Nepridobitna dejavnost

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb Pravilnika o pridobitnih in nepridobitnih prihodkih, ki se nanašajo na javne zavode – lekarne, ki prejemajo sredstva za opravljanje javnofinančne službe in namenska javna sredstva. Druga sprememba pa je izvajalske narave, in sicer je povezana z metodologijo vpisovanja davčno nepriznanih in delno priznanih odhodkov v davčni obračun pri zavezancih, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, po posebnem Fursovem pojasnilu.

A.9 Deleži v dobičku in kapitalski dobički

Poglavje je bilo posodobljeno zaradi spremembe pri seznamu držav z ugodnejšo davčno stopnjo. Namesto prejšnjega seznama se uvajata dva nova seznama, ki sta določena v 8.a členu ZDDPO-2 (nacionalni seznam in seznam EU). Seznama se uporabljata tudi pri prepovedi izvzema prejetih dividend in dividendam podobnih dohodkov iz davčne osnove, če je izplačevalec iz katere od teh držav oziroma jurisdikcij (24. člen ZDDPO-2), in ustvarjenega dobička pri odsvojitvi lastniškega deleža kljub izpolnjenim pogojem, če je ta ustvarjen iz naložbe v lastniške deleže v gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah ali jurisdikcijah iz teh seznamov. Posledica nastane, če je država ali jurisdikcija vključena vsaj na enega od teh seznamov.

A.18 Davčne olajšave

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb pri davčnih olajšavah z davčnim letom 2022. Spremenjene so bile olajšave za zaposlovanje, za donacije in za praktično delo, dijakov, vajencev in študentov. Olajšava za zaposlovanje je v velikosti 45 % plač na novo zaposlene osebe (osebe, mlajše od 29 let ali starejše od 55 let ali osebe s poklicem v primanjkljaju) oziroma 55 % plač, če zavezanec zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvič. Uvedena pa je bila nova olajšava za investiranje v digitalni in zeleni prehod, in sicer v velikosti 40 % tovrstnih vlaganj.

A.12 Obresti in tanka kapitalizacija

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb Pravilnika o priznani obrestni meri. Spremembe se nanašajo na ugotovitev priznane obrestne mere v tistem delu, ki se nanaša na pribitek zaradi kreditne ocene. Zavezanec, ki nima svoje kreditne ocene in pripada skupini podjetij, lahko za namene ugotavljanja pribitka na kreditno oceno uporabi kreditno oceno te skupine podjetij. Nadalje pa je določeno, katere so sprejemljive kreditne ocene. Za namene določitve kreditne ocene je sprejemljiva kreditna ocena po metodologiji podjetja Standard & Poor's ali druga metodologija, ki jo je mogoče enolično prevesti v ocene po metodologiji tega podjetja. Za te druge prevedljive metodologije se uporablja posebna prevajalna preglednica, ki je priloga k Pravilniku o priznani obrestni meri. Vanjo so vključene kreditne ocene podjetij Moody's Investor Service, Fitch Ratings in DBRS Morningstar in prevedbe teh ocen v tiste od podjetja S&P Global Ratings (metodologija podjetja Standard & Poor's.)

A.19 Zgled davčnega obračuna

V poglavje je vključena z letom 2020 uveljavljena določba, po kateri je dopustno zmanjšanje davčne osnove z nepokrito davčno izgubo in davčnimi olajšavami za največ 63 %. Tako je preostalih 37 % obdavčenih, kar ob upoštevanju 19-odstotne splošne davčne stopnje pripelje do 7,03 % efektivne obdavčitve.

B.10 Dijaki in študenti

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta posega tudi v znesek z akontacijo dohodnine neobdavčenih nagrad vajencem. Ta znesek je zdaj v uredbi določen v absolutnih zneskih. Ob prvi naslednji uskladitvi minimalnih zneskov nagrad vajencev po zakonu, ki ureja vajeništvo, pa bodo ti usklajeni minimalni zneski nagrad obenem tudi zneski, do katerih bodo izplačane nagrade vajencem neobdavčene z akontacijo dohodnine.

C.2 Davki, za katere se uporablja konvencija

Poglavje C.2 opisuje davke, za katere se konvencija uporablja. V spremembah poglavja so dodani novi opisi nekaterih davkov. Posodobljene so tudi razlage, zakaj se za katerega od davkov konvencija uporablja oziroma zakaj ne.

C.3 Splošne opredelitve izrazov v konvenciji

V poglavju C.3 je opisan 3. člen konvencije, ki opredeljuje nekatere pojme, uporabljene v konvenciji. V prenovljenem poglavju je dodana teoretična razlaga, kako pristopiti k razlagi posameznih pojmov, ki jih konvencija ne opredeljuje. Zavezanci morajo znati pravilno razlagati posamezne pojme, predvsem kadar pride do situacije, ko dve državi posamezen pojem razlagata različno.

C.6 Dohodek iz nepremičnin

Poglavje C.6, ki razlaga mednarodno obdavčitev dohodkov iz nepremičnin, je osveženo predvsem z razlagami posameznih pojmov, povezanih z nepremičninami. V zgledih je upoštevana tudi višja stopnja davčnega odtegljaja po ZDoh-2.

B.1 Splošno o dohodnini in prispevkih ter odmeri dohodnine

V poglavje je bila vnesena še dodatna oprostitev dohodkov od plačila dohodnine. To oprostitev uvaja Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Po tem zakonu so dohodnine oproščeni še dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, razen nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja službe v policiji.

B.9 Drugi dohodki iz zaposlitve

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi spremembe pri obdavčitvi dohodka iz prodaje odpadnih surovin glede na dosedanjo davčno prakso. Do spremembe je prišlo zaradi sodne prakse vrhovnega sodišča. Sodišče je zaključilo, da se od dohodka, ki ga oseba ustvari s prodajo premičnine, dohodnina ne plača (32/-/1 ZDoh-2). Če so izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje dejavnosti, pa je to dohodek iz vira dejavnosti. Taka obdavčitev nastane, če je ugotovljeno, da premičnina (v tem primeru odpadna surovina) izvira iz zavezančevega opravljanja neodvisne, samostojne dejavnosti, ki vključuje odsvojitev premičnin (na primer zbiranje in prodaja odpadnih materialov).

A.6 Amortizacija

Amortizacijo pravice do uporabe sredstev je pri davčni obravnavi pri najemniku treba presojati glede na obravnavo pri najemodajalcu. V primeru, ko se najem pri najemodajalcu po računovodskih pravilih šteje za poslovnega, se za davčne namene prizna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski amortizacijski dobi pravice do uporabe sredstva, kot jo ugotovi za potrebe računovodenja, ob upoštevanju metode enakomernega časovnega amortiziranja. V primeru, ko se najem pri najemodajalcu po računovodskih pravilih šteje za finančnega, se za davčne namene prizna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski amortizacijski dobi pravice do uporabe sredstva, kot se ugotovi za potrebe računovodenja, ob upoštevanju metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišjih davčno dopustnih amortizacijskih stopenj. Določba je začela veljati retroaktivno s 1. januarjem 2019.

B.1 Splošno o dohodnini in prispevkih ter odmeri dohodnine

Sprejete so bile spremembe pri oprostitvi določenih dohodkov po 21. členu ZDoh-2. Gre za oprostitve dohodkov, povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti invalidom oziroma osebam, ki so potrebne pomoči v naravi ali pa prejemajo nadomestilo, dodatek za pomoč in postrežbo, komunikacijski dodatek ali drug dohodek, ki se oprosti plačila dohodnine po 21. členu ZDoh-2. Sprememba je bila potrebna, ker je prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, sprejeti pa so bili novi Zakon o socialnem vključevanju, Zakon o osebni asistenci in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, po katerih upravičene osebe prejemajo določene dohodke, ki so primerljivi s tistimi, ki so bili že prej oproščeni plačila dohodnine.

B.16 Obresti

Od 1. januarja 2020 pri obdavčitvi obresti valjajo nekatere novosti. Davčna stopnja se je zvišala s 25 na 27,5 %. Kot obresti se obravnavajo tudi nadomestila, ki jih zavezancu zagotavlja upravljavec obrestovanega premoženja. Pri življenjskem zavarovanju se ta nadomestila obdavčijo šele ob izplačilu.

B.17 Dividende

Obdavčitev dividend se je 1. januarja 2020 zvišala s 25 na 27,5 %. Kot dividende se po novem obdavčijo tudi (1) vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki presega vplačano vrednost, (2) dodatno naknadno izplačilo zavezancu v zvezi z odsvojitvijo deleža, od katerega se plača davek od dobička iz kapitala v delu, ko je izplačilo odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti in (3) kapitalski dobiček v primeru izplačane vrednosti v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev.

B.18 Kapitalski dobiček

Kapitalski dobiček je od 1. januarja 2020 obdavčen po stopnji 27,5 % do dopolnjenega 5. leta lastništva, 20 % od dopolnjenega 5. do dopolnjenega 10. leta lastništva, 15 % od dopolnjenega 15. do dopolnjenega 20. leta lastništva. Prej so bile stopnje 25 %, 15 %, 10 % in 5 %. Po 20 letih lastništva stopnja ostaja 0 %. Spremeni se obravnava (1) normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, (2) kapitalskega dobička zavezancev, ki opravljajo dejavnost, in (3) kapitalskega dobička, doseženega s prodajo lastnih delnic in deležev.

B.19 Najem nepremičnin in premičnin

Posodobitev tega poglavja je bila potrebna zaradi sprememb ZDoh-2, ki so se začele uporabljati s 1. januarjem 2020. Od 1. januarja 2020 izplačane ali na razpolago dane najemnine so obdavčene s 27,5-odstotno davčno stopnjo; za izplačane ali na razpolago dane najemnine do konca leta 2019 pa je veljala davčna stopnja 25 %. Pri tem se davčna osnova od leta 2020 ugotovi tako, da se od najemnin praviloma odštejejo normirani stroški v velikosti 15 % od dohodka, in ne več 10 % dohodka. Načeloma se ti normirani stroški upoštevajo pri vseh vrstah oddajanja premoženja v najem, razen pri oddajanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poglavje je bilo spremenjeno zaradi teh dveh zakonskih sprememb, zaradi katerih so bili spremenjeni tudi izračuni najemnine v zgledih.

Zavezanec pa ima še vedno možnost, da uveljavlja večje dejanske stroške namesto normiranih. Uveljavljati sme dejanske stroške, s katerimi ohranja uporabno vrednost premoženja (dejanske stroške vzdrževanja), če je te stroške plačal sam. Dejanski stroški morajo nastati v času oddajanja premoženja v najem in se priznajo na podlagi računov. Zavezanec mora na poziv davčnega organa predložiti ustrezna dokazila (račun, pogodbo, drugo listino), iz katerih izhaja, da gre za dejanske stroške vzdrževanja premoženja.

B.25 Drugi davki fizičnih oseb

S 1. aprilom 2020 se ukinja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, zato je opis te dajatve umaknjen iz obravnavanega priročnika. Posodobljene so tudi davčne stopnje pri davku od premoženja in dodani novi sklici na spremenjene Fursove publikacije.

A.1 Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

Poglavje je bilo dopolnjeno zaradi dveh novih ukrepov za preprečevanje praks izogibanja davkom, ki jih je Slovenija morala vnesti v nacionalno zakonodajo zaradi zahtev Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Zaradi tega sta bili dodani podpoglavji o izstopni obdavčitvi in hibridnih neskladjih.

A.4 Splošno o davčni osnovi in davčnem obdobju

Odhodki zavezanca, ki plačuje davek na dohodek iz dejavnosti oziroma davek od dohodka pravnih oseb, so davčno avtomatično priznani v velikosti 80 % vseh prihodkov, vendar ne več kot 40.000 oziroma 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev. Tako je davčna osnova pri normirancih enaka 20 % prihodkov, vendar se odhodki v nobenem primeru ne priznajo v znesku, večjem od 40.000 oziroma 80.000 EUR.

A.6 Amortizacija

Amortizacijo pravice do uporabe sredstev je pri davčni obravnavi pri najemniku treba presojati glede na obravnavo pri najemodajalcu. V primeru, ko se najem pri najemodajalcu po računovodskih pravilih šteje za poslovnega, se za davčne namene prizna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski amortizacijski dobi pravice do uporabe sredstva, kot jo ugotovi za potrebe računovodenja, ob upoštevanju metode enakomernega časovnega amortiziranja. V primeru, ko se najem pri najemodajalcu po računovodskih pravilih šteje za finančnega, se za davčne namene prizna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski amortizacijski dobi pravice do uporabe sredstva, kot se ugotovi za potrebe računovodenja, ob upoštevanju metode enakomernega časovnega amortiziranja in najvišjih davčno dopustnih amortizacijskih stopenj. Določba je začela veljati retroaktivno s 1. januarjem 2019.

A.14 Popravek napake

Popravki so redakcijske narave. Dodano je poglavje o vrstah napak v davčnih obračunih. Podrobneje je pojasnjeno tudi popravljanje napak v davčnih obračunih med davčnim inšpekcijskim nadzorom.

A.17 Davčna izguba

Spremembe so nastale kot posledica spremenjenega določila, po katerem davčni zavezanec pri davčnih obračunih od leta 2020 zmanjšuje davčno osnovo po 36. in 55. do 59. členu ZDDPO-2 največ v vrednosti 63 % davčne osnove. V skladu z novo zakonsko določbo so popravljeni tudi zgledi.

B.1 Splošno o dohodnini in prispevkih ter odmeri dohodnine

Sprejete so bile spremembe pri oprostitvi določenih dohodkov po 21. členu ZDoh-2. Gre za oprostitve dohodkov, povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti invalidom oziroma osebam, ki so potrebne pomoči v naravi ali pa prejemajo nadomestilo, dodatek za pomoč in postrežbo, komunikacijski dodatek ali drug dohodek, ki se oprosti plačila dohodnine po 21. členu ZDoh-2. Sprememba je bila potrebna, ker je prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, sprejeti pa so bili novi Zakon o socialnem vključevanju, Zakon o osebni asistenci in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, po katerih upravičene osebe prejemajo določene dohodke, ki so primerljivi s tistimi, ki so bili že prej oproščeni plačila dohodnine.

B.4 Dohodki iz delovnega razmerja

Podpoglavje o spodbudah je bilo posodobljeno zaradi izteka spodbude v obliki oprostitve prispevkov delodajalca pri zaposlovanju brezposelnih starejših od 55 let, ki se sme uporabljati le še do izteka obdobja 24 mesecev od zaposlitve tega delavca. Ponovno pa se je začela uporabljati spodbuda v obliki delne oprostitve prispevka PIZ delodajalca za zaposlovanje starejših od 60 let. Nekatere spremembe pa so tudi pri uveljavljanju olajšav za zaposlovanje prikrajšanih delavcev na manj razvitih območjih, saj se je za nekatera območja ta spodbuda iztekla. Ministrstvo za finance je Zvezi RFR pojasnilo, da ne more podati natančnega odgovora glede morebitnega podaljšanja veljavnosti tega ukrepa za manj razvita območja.

B.11 Bonitete iz zaposlitve

Poglavje je bilo prenovljeno zaradi spremembe načina obračuna bonitete pri uporabi službenih vozil na električni pogon za zasebne namene. Znesek te bonitete je manjši kot pri drugih osebnih motornih vozilih. Če delodajalec delavcu zagotovi osebno motorno vozilo na električni pogon za zasebne namene, v delavčevo davčno osnovo za prvo leto pravice do uporabe vozila v zasebne namene praviloma všteva 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nov način izračuna bonitete velja le, če nabavna vrednost tega vozila skupaj z DDV ne presega 60.000 EUR z DDV. Za presežni del vrednosti velja enak način izračuna vrednosti bonitete kot za uporabo osebnih motornih vozil.

Dodana pa so bila še spremenjena in nova stališča davčnega organa pri obdavčitvi bonitet, ki jih je ta vključil v svojo spletno publikacijo o obdavčitvi bonitet.

B.14 Upokojenci

Poglavje je bilo prenovljeno zaradi spremembe ZPIZ-2. Po novem imajo zavarovanci, ki so vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pravico, da tri leta zahtevajo mesečno 40 % starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se upokojili, po treh letih pa 20 %. To pravico lahko v sorazmernem delu uveljavljajo tudi zavarovanci, ki se delno upokojijo, delno pa ostanejo obvezno zavarovani oziroma ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje z vsaj polovičnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. V zvezi z obdavčitvijo dohodkov upokojencev, ki po upokojitvi še delajo, Zveza RFR povzema pojasnilo ZPIZ, kdaj se ta šteje za glavnega in kdaj za drugega izplačevalca. Omenjena je tudi sprememba ZUTD, po katerem mora delodajalec pri sklepanju pogodb za začasno in občasno delo upokojencev upoštevati omejitve števila ur tovrstnega dela. Po novem lahko delodajalec z več kot 100 zaposlenimi sklepa pogodbe z upokojenci za večje število ur, denimo pri 101 do 500 zaposlenih največ 1.500 ur, pri več kot 2.000 zaposlenih pa največ 3.750 ur.

B.15 Drugi dohodki

V tem poglavju je v podnaslovu Ostali drugi dohodki dodana določba, da se za prejeto izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko uveljavlja drugačna določitev velikosti tega dohodka za odmero dohodnine, kot je določena s 108/1 ZDoh-2 (davčna osnova je doseženi dohodek), glede na način vplačevanja premij.

B.16 Obresti

Od 1. januarja 2020 pri obdavčitvi obresti veljajo nekatere novosti. Davčna stopnja se je zvišala s 25 na 27,5 %. Kot obresti se obravnavajo tudi nadomestila, ki jih zavezancu zagotavlja upravljavec obrestovanega premoženja. Pri življenjskem zavarovanju se ta nadomestila obdavčijo šele ob izplačilu.

B.17 Dividende

Obdavčitev dividend se je 1. januarja 2020 zvišala s 25 na 27,5 %. Kot dividende se po novem obdavčijo tudi (1) vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki presega vplačano vrednost, (2) dodatno naknadno izplačilo zavezancu v zvezi z odsvojitvijo deleža, od katerega se plača davek od dobička iz kapitala v delu, ko je izplačilo odvisno od meril uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti in (3) kapitalski dobiček v primeru izplačane vrednosti v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev.

B.18 Kapitalski dobiček

Kapitalski dobiček je od 1. januarja 2020 obdavčen po stopnji 27,5 % do dopolnjenega 5. leta lastništva, 20 % od dopolnjenega 5. do dopolnjenega 10. leta lastništva, 15 % od dopolnjenega 15. do dopolnjenega 20. leta lastništva. Prej so bile stopnje 25 %, 15 %, 10 % in 5 %. Po 20 letih lastništva stopnja ostaja 0 %. Spremeni se obravnava (1) normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, (2) kapitalskega dobička zavezancev, ki opravljajo dejavnost, in (3) kapitalskega dobička, doseženega s prodajo lastnih delnic in deležev.

B.19 Najem nepremičnin in premičnin

Posodobitev tega poglavja je bila potrebna zaradi sprememb ZDoh-2, ki so se začele uporabljati s 1. januarjem 2020. Od 1. januarja 2020 izplačane ali na razpolago dane najemnine so obdavčene s 27,5-odstotno davčno stopnjo; za izplačane ali na razpolago dane najemnine do konca leta 2019 pa je veljala davčna stopnja 25 %. Pri tem se davčna osnova od leta 2020 ugotovi tako, da se od najemnin praviloma odštejejo normirani stroški v velikosti 15 % od dohodka, in ne več 10 % dohodka. Načeloma se ti normirani stroški upoštevajo pri vseh vrstah oddajanja premoženja v najem, razen pri oddajanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poglavje je bilo spremenjeno zaradi teh dveh zakonskih sprememb, zaradi katerih so bili spremenjeni tudi izračuni najemnine v zgledih.
Zavezanec pa ima še vedno možnost, da uveljavlja večje dejanske stroške namesto normiranih. Uveljavljati sme dejanske stroške, s katerimi ohranja uporabno vrednost premoženja (dejanske stroške vzdrževanja), če je te stroške plačal sam. Dejanski stroški morajo nastati v času oddajanja premoženja v najem in se priznajo na podlagi računov. Zavezanec mora na poziv davčnega organa predložiti ustrezna dokazila (račun, pogodbo, drugo listino), iz katerih izhaja, da gre za dejanske stroške vzdrževanja premoženja.

B.21 Posebnosti obdavčitve dohodka iz dejavnosti

Posodobitev poglavja je bila potrebna zaradi zakonskih sprememb, ki so začele veljati z davčnim letom 2020. Pri obdavčitvi dohodka iz dejavnosti je sprememba v tem, da je uveljavljanje davčnih olajšav in prenesene davčne izgube po novem omejeno. Skupaj lahko podjetnik uveljavi zmanjšanje davčne osnove največ za 63 % podjetniških olajšav iz tekočega leta in preteklih let ter za preneseno davčno izgubo iz preteklih let. Vendar pa smejo poleg tega uveljaviti še osebne olajšave, do katerih so upravičeni (denimo splošno olajšavo). Ta sprememba se prvič uporabi pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2020. Na obdavčitev od leta 2020 pa vplivajo tudi spremenjena davčna lestvica in spremembe pri splošni olajšavi ter posebni olajšavi za vzdrževane družinske člane.
V tem poglavju je bilo spremenjeno še podpoglavje, ki obravnava, kateri dohodki se izključijo iz dohodka iz dejavnosti in se obdavčijo kot dohodki iz kapitala (54. člen ZDoh-2). Tudi ta sprememba je posledica zakonske spremembe.

B.22 Kmetijska in gozdarska dejavnost

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi zakonskih sprememb. Nekoliko je spremenjena definicija kmečkega gospodinjstva, katerega dohodek se lahko obdavčuje z akontacijo dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Tudi pri izračunavanju davčne osnove za akontacijo dohodnine od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti od leta 2020 veljajo omejitve pri uveljavljanju davčne osnove za vlaganja v dovoljena sredstva za opravljanje te dejavnosti. Zmanjšanje davčne osnove, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, se prizna največ v velikosti 63 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Izdana pa je bila tudi nova uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, ki se bo uporabljala za obdobje 2020–2022.

B.23 Dostava podatkov Fursu

To poglavje je bilo spremenjeno zaradi sprememb o dostavi podatkov za odmero dohodnine. Vključene so še spremembe pri poročanju o izplačanem regresu in delu plače za poslovno uspešnost. Poglavje je dopolnjeno tudi z novimi zgledi, ki se nanašajo na področje dostave podatkov oziroma poročanja o izplačanih dohodkih.

B.26 Odprava dvojne obdavčitve dohodkov rezidentov in nerezidentov

Na področju odprave dvojnega obdavčevanja fizičnih oseb sicer ni bilo sprememb zakonodaje, a so v poglavje vključeni novejša sodna praksa, redakcijski popravki in pojasnila. Na novo je obravnavana tudi obveznost poslovne enote nerezidenta plačnika davka po 58. členu ZDavP-2. V primeru, ko nerezidentom izplačuje dohodke za delo v Sloveniji tuja pravna oseba, ki ima v Sloveniji poslovno enoto, se ta enota šteje za plačnika davka.

C.18 Pokojnine

Poglavje o obdavčitvi pokojnin je usklajeno z zadnjimi objavljenimi pojasnili Fursa in ZPIZ. Težave pri mednarodni obdavčitvi pokojnin pa so obravnavane tudi v dodatnih praktičnih zgledih – primerih, ki opisujejo pravice in obveznosti prejemnikov pokojnin z vidika posameznih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

C.26 Postopek skupnega dogovora

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi spremembe ZDavP-2, ki določa postopek skupnega dogovarjanja za odpravo dvojnega obdavčevanja v povezavi z izvajanjem arbitražne konvencije EU in konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Dopolnjeno pa je bilo tudi glede na Večstransko konvencijo o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, na podlagi katere se lahko prilagodijo oziroma preoblikujejo veljavne konvencije.

D.12 Zloraba transfernih cen

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi implementacije novih določil v ZDDPO-2 glede splošnega pravila o preprečevanju zlorab, izstopne obdavčitve, hibridnih neskladij, nadzorovane tuje družbe in novih pravil za poročanje o čezmejnih aranžmajih v ZDavP-2.

D.13 Odprava dvojnega obdavčenja in postopek skupnega dogovora

Poglavje je bilo spremenjeno zaradi spremembe ZDavP-2, ki določa postopek skupnega dogovarjanja za odpravo dvojnega obdavčevanja v povezavi z izvajanjem arbitražne konvencije EU in konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

A.1 Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

V poglavje je bilo dodano novo splošno pravilo o preprečevanju zlorab. Gre za pravilo, ki zavezancu lahko odvzame davčno ugodnost, ki je povezana z obdavčitvijo z DDPO (na primer olajšava ali odbitek), če zavezanec želi pridobiti to ugodnost na nepristen način. S tem je mišljena uporaba nepristne sheme ali nizov nepristnih shem, katerih glavni namen je pridobiti ugodnost oziroma upravičenje, ki ni skladno s cilji in nameni ZDDPO-2. Če se bo ugotovilo, da je bila uporabljena takšna nepristna shema ali niz nepristnih shem, bo zavezancu odvzeta ugodnost oziroma upravičenje po ZDDPO-2. Shema ali niz shem se šteje za nepristno, če ni bil(a) uveden(a) iz tehtnih (pomembnih) komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.

A.2 Zavezanci za DDPO

V poglavje A.2 je bilo vključeno podpoglavje o novih pravilih za nadzorovane tuje družbe in o ugotavljanju davčne osnove v teh primerih. Vpeljana je opredelitev nadzorovane tuje družbe z opredelitvijo kritične povezanosti in velikosti obdavčitve v državi rezidentstva ter obravnava dohodka nadzorovane tuje družbe. Določeni pa so še izračun (nerazdeljenega) dohodka, ki se vključi v davčno osnovo zavezanca, pravila za njegovo vključevanje in pravila za preprečevanje oziroma odpravljanje morebitne dvojne obdavčitve. Za nadzorovano tujo družbo gre, če sta hkrati izpolnjena dva opredelilna elementa. Prvi temelji na zadostni udeležbi v dobičku, drugi pa na primerjavi dejanske obdavčitve dobička v tujini s tisto, ki bi bila v Sloveniji. Do pripisa nerazdeljenega dohodka pa ne pride, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore. S tem lahko namreč dokazuje opravljanje gospodarske dejavnosti v tej državi.

A.4 Splošno o davčni osnovi in davčnem obdobju

V poglavju A.4 je dodan sklic na poglavje A.2, v katero so vključena nova pravila o nadzorovanih tujih družbah in o ugotavljanju davčne osnove v teh primerih.

B.1 Splošno o dohodnini in prispevkih ter odmeri dohodnine

V poglavju B.1 je dodana s spremembo ZDoh-2 uzakonjena oprostitev plačila z dohodnino pri prejemkih v povezavi z opravljanjem dela članov volilnega odbora po predpisih o volitvah in referendumu ter pojasnilo v povezavi s to oprostitvijo. Pod določenimi pogoji oprostitev vključuje nadomestilo in povračilo stroškov. Zaradi te spremembe je bilo popravljeno tudi poglavje B.15, saj so bila posledično črtana povračila stroškov kot oproščen dohodek pri drugih dohodkih po ZDoh-2 (črtana je bila določba 107/2 ZDoh-2). S tem je povezana tudi sprememba poglavja B.9, v katero je vključena razmejitev med obdavčenimi dohodki članov volilnih komisij in dohodki članov volilnih odborov, ki so oproščeni dohodnine.

B.4 Dohodki iz delovnega razmerja

V tem poglavju je v podnaslovih Plača in Prispevki popravljen del, ki se nanaša na minimalno plačo. V znesek se ne vštevajo dodatki za nočno delo, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu (v letu 2019). Poleg že izvzetih dodatkov se z letom 2020 iz minimalne plače izvzamejo vsi preostali dodatki, torej še dodatek za delovno dobo in drugi dodatki (za izmensko delo, za popoldansko delo in podobni), ter plačilo za delovno in poslovno uspešnost. Od 1. januarja 2021 pa velja tudi posebna metodologija za izračun minimalne plače, kot jo določa 3. člen ZMinP-B. V podnaslovu Regres za letni dopust pa so vnesene spremembe pri obdavčitvi regresa. Od izplačanega zneska regresa za letni dopust delodajalec ne obračuna akontacije dohodnine in prispevkov, če znesek ne preseže 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (44. člen ZDoh-2 in 144. člen ZPIZ-2). Če je regres izplačan v večjem znesku, delodajalec razliko nad zneskom 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji všteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke.

B.9 Drugi dohodki iz zaposlitve

V poglavje B.9 je dodana sprememba oziroma pojasnilo o razmejitvi med obdavčenimi dohodki članov volilnih komisij in dohodki članov volilnih odborov, ki so oproščeni dohodnine. Dohodki članov volilnih komisij se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja in so vključeni v tem poglavju B.9. Dohodki članov volilnih odborov pa so pod določenimi pogoji oproščeni plačila dohodnine (31/-/6 ZDoh-2), njihova obravnava pa je zato pojasnjena v poglavju B.1.

B.15 Drugi dohodki

V tem poglavju je v podnaslovu Povračila stroškov volilnim odborom popravljen del, ki se nanaša na obdavčitev dohodkov članov volilnih odborov. Ta povračila se ne obravnavajo več kot drugi dohodki, zato se ne izvzemajo več iz davčne osnove po 107. členu ZDoh-2. Dohodki članov volilnih odborov so zdaj pod določenimi pogoji izplačila oproščeni akontacije dohodnine po 31. členu ZDoh-2. Če člani volilnega odbora prejmejo dohodke, ki niso oproščeni dohodnine po omenjenem členu, se ti dohodki štejejo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

B.19 Najem nepremičnin in premičnin

V poglavju B.19 je bil spremenjen znesek oproščenega dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih skladno z zakonom. Ta znesek je zdaj 84 EUR.