ZDDV-1 določa, da so računi za namene tega zakona vsi dokumenti na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje iz 80.a do 84.a člena istega zakona. Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spremeni prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.1

Za račune veljajo tudi te listine, če vsebujejo z ZDDV-1 predpisane podatke: paragonski blok, potrdilo o vplačilu, obračun, blagajniški trak, začasna situacija v gradbeništvu, vstopnica, vozovnica, interna listina, temeljnica, dobropisnica, bremepisnica in pogodba2. Vendar je uporabo naštetih listin v praksi močno omejil Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki je bil sprejet leta 2015. Ta za blago in storitve, ki so plačani v gotovini, zahteva račune z več podatki, kot jih naštete listine običajno imajo.

Katere podatke mora račun vsebovati in kdaj ga je obvezno izdati, poleg ZDDV-1 ureja še Zakon o varstvu potrošnikov.