Poglavje je bilo posodobljeno zaradi novosti v SRS 2024 in zahtevanih pojasnil v računovodskem poročilu. Dodatna zahtevana razkritja se v glavnem nanašajo na terjatve in obveznosti za odložene davke. Številne zahteve po pojasnilih so bile tudi črtane, saj je šlo za podvojene zahteve v SRS iz ZGD-1.
Organizacije, ki so zavezane k reviziji računovodskih izkazov, pripravijo pojasnila k tem izkazom. V njih razkrivajo pomembne zadeve, pomembnost pa opredelijo v svojih notranjih aktih. Nepomembnih zadev ne razkrivajo.
Tabela A.7 – 1: Pregled obveznih pojasnil po SRS k postavkam bilance stanja z razlago za organizacije, ki so zavezane k reviziji
| Določba SRS | Vsebina | RAZLAGA |
| OKVIR SRS | ||
| 7 | Organizacija v načrtu prihodnjih obdavčljivih dobičkov po naslednjem vrstnem redu za posamezno leto razkrije
a)
načrtovan poslovni izid pred davki;b)
zmanjšanja in povečanja obdavčljivega dobička iz naslova novih prihodnjih začasnih razlik v posameznem letu;c)
povečanja in zmanjšanja obdavčljivega dobička v posameznem letu zaradi odprave obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik terč)
uporabo preostanka obdavčljivega dobička za pokrivanje neizrabljenih davčnih dobropisov in neizrabljene davčne izgube iz preteklih let.
Organizacija obvezno še razkrije a)
skupni znesek na novo pripoznanih in odpravljenih odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek, ki vplivajo na čisti poslovni izid;b)
razliko v odhodku (prihodku) iz odloženega davka zaradi spremembe davčnih stopenj in drugih sprememb davčnih predpisov;c)
znesek prihodka iz odloženega davka, ki se pripozna iz predhodno nepripoznane davčne izgube, davčnega dobropisa ali začasne razlike iz prejšnjih obdobij;č)
znesek odhodka za odloženi davek, ki izhaja iz odpisa predhodno pripoznane odložene terjatve za davek;d)
razlago razmerja med odhodkom (prihodkom) za davek in poslovnim izidom pred davki;e)
efektivno davčno stopnjo, ki je odhodek (prihodek) za davek, deljen s poslovnim izidom pred davkom;f)
znesek (in datum poteka, če obstaja) odbitnih začasnih razlik za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise, za katere v izkazu finančnega položaja ni pripoznana odložena terjatev za davek;g)
znesek nepripoznanih odloženih davkov, povezanih z naložbami v odvisne organizacije, podružnice in pridružene organizacije, ter deleže v skupnih dogovorih;h)
znesek odloženih davkov, pripoznanih v poslovni kombinaciji (združitvi). |
Računovodsko pripoznavanje odloženih davkov je namenjeno temu, da organizacija pravilno obremeni poslovni izid tudi za učinke davka iz dobička. V izkazu poslovnega izida v skladu z računovodskimi standardi ugotovi dobiček pred obdavčitvijo kot razliko med prihodki in odhodki. Ti prihodki in odhodki poslovnega leta pa vstopajo tudi v obračun DDPO. Ker obstaja razlika med knjigovodsko in davčno vrednostjo sredstva in obveznosti, organizacija v tej zvezi razkrije učinke. Če se spreminjajo davčni predpisi, pojasni še učinke, ki jih bodo te spremembe imele na pripoznane terjatve in obveznosti za odložene davke. Ker odloženi davki vplivajo na poslovni izid po obdavčitvi, organizacija predstavi tudi efektivno davčno stopnjo. |
| OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA | ||
| 1.42 |
Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna razkritja
a)
podlag za merjenje, uporabljenih pri ugotavljanju revalorizirane nabavne vrednosti;
b)
nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncu obračunskega obdobja;
c)
sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja).
|
Organizacija pojasni računovodsko usmeritev za ugotavljanje revalorizirane vrednosti osnovnega sredstva ter predpostavke in metode, na podlagi katerih ugotovi revalorizirano vrednost. Te določa SRS 16. Smiselno je, da razkrije, ali je pri merjenju sodeloval neodvisen ocenjevalec vrednosti, in navede, kolikšna je knjigovodska vrednost, ki bi bila pripoznana, če bi osnovna sredstva izkazovala po nabavni vrednosti, in sicer za vsako skupino osnovnih sredstev. Za posamezno vrsto osnovnih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja neopredmetenih sredstev). Če je osnovna sredstva prerazvrstila v druge postavke, mora to navesti tudi v gibanju. |
| 1.43 |
Pri vsaki večji skupini amortizirljivih sredstev se razkrivajo
a)
podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo amortizirljiva sredstva;
b) uporabljene metode amortiziranja; c) upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje;
č)
kosmati znesek vrednosti amortizirljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti.
|
Organizacija za skupino amortizirljivih sredstev navede računovodske usmeritve, metode amortiziranja in dobe koristnosti. Ločeno za vsako skupino prikaže nabavno vrednost in popravek vrednosti. |
| 1.44 |
Če je prišlo do pripoznanja izgub zaradi oslabitve ali razveljavitve izgube zaradi oslabitve, se razkrijejo razlogi in učinki oslabitve oziroma razveljavitve oslabitve. Za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena z najemom, je poleg zgoraj navedenih razkritij treba razkriti še
Sredstva, pridobljena z najemom, se ločeno razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom. |
Organizacija razkrije dejavnike in znesek oslabitve, ki ga je pripoznala med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki. Pojasni dejavnike, ki so prispevali k nastanku oslabitve. Enako velja, če razveljavlja pripoznano izgubo iz oslabitve, nastalo v preteklih letih. Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi. |
| NEOPREDMETENA SREDSTVA | ||
| 2.33 |
Organizacija za vsako vrsto neopredmetenih sredstev, pri čemer razlikuje med znotraj organizacije ustvarjenimi in drugimi neopredmetenimi sredstvi, razkrije:
a)
ali so dobe koristnosti končne ali nedoločene, in če so končne, dobe koristnosti ali uporabljene amortizacijske stopnje;
b)
metode amortiziranja, uporabljene za neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti;
c)
nabavno vrednost in nabrane amortizacijske popravke vrednosti (skupaj z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in na koncu obdobja;
č)
spremembe knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja.
|
Organizacija razkrije, ali med neopredmetenimi sredstvi izkazuje neamortizirljiva sredstva, to je tista, ki nimajo dobe koristnosti. Za preostala, ki se amortizirajo, navede dobe koristnosti. Pojasni uporabljeno metodo amortiziranja in ločeno za vsako vrsto neopredmetenih sredstev prikaže nabavno vrednost in popravek vrednosti. Za posamezno vrsto neopredmetenih sredstev predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja neopredmetenih sredstev). |
| 2.34 |
V računovodskih izkazih se razkrivajo
a)
knjigovodska vrednost in preostala doba amortiziranja vsakega neopredmetenega sredstva, ki je pomembno za računovodske izkaze organizacije kot celote;
b)
začetno pripoznana vrednost za neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo;
c)
obstoj knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, povezanega z omejeno lastninsko pravico, in knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, danega kot poroštvo za obveznosti;
č) znesek obvez za pridobitev neopredmetenega sredstva. |
Organizacija pojasni nabavno vrednost neopredmetenega sredstva, ki je bilo pridobljeno z državo podporo. Državne podpore opredeljuje SRS 11.35. Če je neopredmeteno sredstvo zastavljeno za poplačilo obveznosti (organizacije ali tretje osebe), organizacija razkrije njegovo knjigovodsko vrednost. Organizacija razkrije tudi znesek obvez, ki jih ima za pridobitev neopredmetenih sredstev. Razkrije zneske obveznosti, ki jih že ima pripoznane v računovodskih izkazih, in tiste obveznosti, ki še bodo nastale po že sklenjenih izvršljivih pogodbah ali drugih dogovorih, a še niso zaračunane. Organizacija od teh dogovorov ne more odstopiti. |
| 2.35 |
Organizacija mora razkriti informacije iz točk od a) do d) za vsako denar ustvarjajočo enoto, za katero je knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, razporejeno na to enoto, pomembna v primerjavi s celotno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti:
a)
knjigovodsko vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajoče enote;
b)
knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, razporejenih na denar ustvarjajoče enote;
c)
podlago, na kateri je bila določena nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote, to je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje;
č)
če nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote temelji na vrednosti pri uporabi:
d)
če nadomestljiva vrednost enote temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, metodologijo za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje.
Za razkrivanje neopredmetenih sredstev, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.44. |
Če ima organizacija v računovodskih izkazih pripoznano dobro ime ali drugo neopredmeteno sredstvo z nedoločljivo dobo koristnosti, ima dodatne zahteve glede razkrivanja, kot navajajo zahteve SRS 2.35. Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi. |
| Pojasnilo 1 k SRS 2 | Organizacija mora razkriti število pridobljenih emisijskih kuponov (posebej za pridobljene brezplačno od države in kupljene za izpolnitev obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja ali kupljene na nadaljnjo prodajo), število odtujenih emisijskih kuponov (posebej za predane državi in prodane) in število (stanje) emisijskih kuponov na dan poročanja ter vrednost, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kuponov na dan poročanja. Organizacija posebej razkrije znesek poslovnih odhodkov za emisijske kupone, znesek poslovnih prihodkov od prodanih emisijskih kuponov ter znesek finančnih prihodkov in odhodkov iz trgovanja z emisijskimi kuponi. | Organizacija mora posle z emisijskimi kuponi razkriti posebej, ne glede na to, kako jih pridobi in za kateri namen. |
| FINANČNE NALOŽBE | ||
| 3.32 | Potrebno je razkritje narave razmerja med obvladujočo in posamezno odvisno organizacijo, v katerem obvladujoča organizacija neposredno ali prek odvisnih organizacij nima več kot polovico glasovalnih pravic. | Organizacija razkrije razmerje med obvladujočo in odvisno organizacijo. Načine obvladovanja določa 9. točka okvira SRS. |
| 3.33 | Organizacija sopodvižnika mora za naložbe v skupne podvige razkriti svoj del kapitalskih deležev. Prav tako mora razkriti vse obveze v zvezi s svojimi deleži v skupnih podvigih in svoj del obvez v zvezi s kapitalom skupnih podvigov, ki jih je prevzela skupaj z drugimi sopodvižniki ali pa sama. | Če organizacija nastopa kot lastnik v drugi organizaciji in je lastnost tega razmerja skupni podvig, kot ga določa 8. točka okvira SRS, mora v pojasnilih predstaviti svoj del obvez v povezavi s kapitalom, ki ga ima v tej organizaciji. |
| 3.34 |
Pri vseh finančnih naložbah se razkrivajo
a)
računovodska usmeritev za določanje njihove nabavne vrednosti ter kasnejše knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti;
b)
datum zadnjega prevrednotenja finančnih naložb ter morebitno sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri tem;
c)
gibanje rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančnimi naložbami, ter prevrednotovalnih finančnih prihodkov in odhodkov v tej zvezi.
|
Organizacija za vsako skupino finančnih naložb, kot jih določa SRS 3.7, pojasni računovodske usmeritve in merjenje. Če finančne naložbe meri po pošteni vrednosti, navede, ali uporablja borzne tečaje. Če pa pošteno vrednost finančne naložbe ugotavlja po SRS 16, pojasni datum, ko je bila poštena vrednost zadnjič ugotovljena, in navede, ali je to oceno izdelal neodvisni ocenjevalec. Organizacija mora pojasniti tudi vse spremembe poštene vrednosti, ki jih pripozna med prevrednotovalnimi prihodki ali odhodki, in spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb. Smiselno je, da te spremembe predstavi v tabelaričnem prikazu po skupinah finančnih naložb, začenši s stanjem finančne naložbe na začetku poročevalskega obdobja s pojasnilom vseh gibanj med letom. |
| 3.35 |
Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o a)
izpostavljenosti različnim vrstam tveganja;
b)
obsegu in vrstah finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem;
v plačilo zapadlih, pa še ne udenarjenih naložbah.
|
V splošnem so finančne naložbe izpostavljanje finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa za tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje. Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti). Če posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot so obrestna zamenjava, valutna zamenjava in podobno, to pojasni. Razkrije vse finančne naložbe, ki so zapadle v plačilo (vrsta finančne naložbe in znesek). |
| 3.36 | Pri izpostavljenosti obrestnemu tveganju se razkrivajo pogodbeni roki za popravek obrestne mere ali roki za plačilo, in sicer tisti, ki se pojavijo prej. | Po posamezni finančni naložbi, ki prinaša obresti, organizacija razkrije najzgodnejši datum, ko se v skladu s pogodbenimi določbami lahko spremeni obrestna mera. |
| 3.37 |
Pri izpostavljenosti kreditnemu tveganju se razkrivajo
a)
vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost takšnemu tveganju na dan bilance stanja, brez upoštevanja poštene vrednosti kateregakoli poroštva, če druge stranke ne bi bile sposobne izpolniti svojih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov;
b) pomembno kopičenje kreditnega tveganja. |
Vrednost, ki najbolje predstavlja največjo možno izpostavljenost na dan bilance stanja, je tista, ki jo je organizacija že utrpela oziroma jo lahko utrpi zaradi nepoplačljivosti finančne naložbe. Pri tem ne sme upoštevati že oblikovanih popravkov in morebitnih zavarovanj, ki jih je ali jih bo prejela za njeno poplačilo. Znesek največje možne kreditne izpostavljenosti iz finančnih naložb je vrednost celotnih dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb brez oblikovanih popravkov. Kopičenje kreditnega tveganja organizacija predstavi tako, da pojasni, ali je pomembno izpostavljena samo do ene osebe. Pri presoji, ali obstaja kopičenje kreditnega tveganja, vse finančne naložbe razporedi po dolžniku (ne glede na to, ali gre za vrednostne papirje, druge naložbe v kapital, dana posojila ali drugo obliko finančne naložbe). Če znesek presega računovodsko določeno pomembnost, kopičenje obstaja in organizacija to dejstvo razkrije. |
| 3.38 | Za vsako vrsto finančnih naložb se razkrivajo informacije o njeni pošteni vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče ugotoviti dovolj zanesljivo, se to razkrije skupaj z informacijami o glavnih značilnostih vsake vrste finančnih naložb. | Pošteno vrednost organizacija ugotavlja v skladu s SRS 16. To vrednost razkrije. Smiselno je, da pojasni tudi predpostavke, uporabljene pri merjenju. |
| ZALOGE | ||
| 4.23 |
Razkrijejo se
a)
računovodske usmeritve, uporabljene pri sprotnem in končnem vrednotenju zalog, pa tudi uporabljenih metod obračunavanja stroškov;
b)
odpisi in prevrednotenja zalog po posameznih vrstah;
c)
presežki in primanjkljaji pri popisu zalog.
|
Če ima organizacija več vrst zalog, za vsako vrsto razkrije računovodske usmeritve merjenja nabavne vrednosti zaloge, porabe in drugega. Pojasni in ovrednoti vse spremembe zalog, ki niso posledica njihove porabe in prodaje. |
| 4.24 | Razkrije se knjigovodska vrednost zalog, ki je zastavljena kot jamstvo za obveznosti. | Če je organizacija zaloge zastavila za plačilo svojih obveznosti ali obveznosti nekoga drugega, to pojasni in razkrije znesek zalog, ki je dan kot jamstvo. |
| TERJATVE | ||
| 5.29 | Pri poslovnih terjatvah so potrebna razkritja nezavarovanih in zavarovanih terjatev do kupcev pa tudi terjatev do članov poslovodstva, članov nadzornega sveta in lastnikov. Pri zavarovanih terjatvah se razkrijeta predmet in vrednost predmeta zavarovanja. | Organizacija mora v pojasnilih razkriti znesek terjatev, ki so zavarovane. Pri tem razkrije tudi predmet zavarovanja in njegovo vrednost. Smiselno je, da razkrije pošteno vrednost predmeta zavarovanja. Ločeno vrednostno pa prikaže terjatve, ki jih ima na bilančni presečni dan do članov poslovodstva, nadzornega sveta in lastnikov. |
| 5.30 | Za vsako vrsto terjatev se razkriva računovodska usmeritev za njihovo prevrednotenje skladno s SRS 5.37. | Organizacija razkrije način prevrednotenja posamezne vrste terjatev. |
| 5.31 |
Za vsako vrsto terjatev se razkrivajo informacije o a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja ter
b)
obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.
|
Organizacija razkritje pripravi na enak način kot za finančne naložbe, ki ga zahteva SRS 3.35. |
| 5.32 | Za vsako skupino terjatev se razkriva razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo. | Organizacija razkrije terjatve, ki so zapadle, nezapadle pa smiselno razporedi po rokih, kot bodo zapadale v plačilo. V praksi so določeni ti roki: do 1 meseca, od 1 meseca do 3 mesecev, od 3 do 9 mesecev, od 9 do 12 mesecev, od 1 leta do 3 let, od 3 do 5 let in nad 5 let. |
| NALOŽBENE NEPREMIČNINE | ||
| 6.17 |
Za naložbene nepremičnine mora organizacija razkriti:
a)
ali uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti;
b)
sodila, ki jih uporablja, da bi razlikovala naložbene nepremičnine od lastniško uporabljanih nepremičnin in od nepremičnin, ki jih poseduje za prodajo v rednem poslovanju, če je razdelitev težka;
c)
obseg, v katerem je poštena vrednost naložbenih nepremičnin zasnovana na oceni vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti; če takšne ocene vrednosti ni bilo, je treba to dejstvo razkriti;
d)
vrednosti, pripoznane v poslovnem izidu za prihodke od najemnin za naložbene nepremičnine, neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v obdobju, ter neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoče iz naložbenih nepremičnin, ki niso povzročile prihodkov od najemnin v obdobju;
e)
spremembe knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja);
|
Organizacija razkrije uporabljeni model merjenja naložbenih nepremičnin. Če isto nepremičnino uporablja za različne namene (opravljanje dejavnosti, naložbenje), razkrije uporabljen način delitve te nepremičnine za potrebe razvrščanja v bilanci stanja. Če naložbene nepremičnine meri po modelu poštene vrednosti, pojasni, ali je to oceno določil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti. Organizacija mora razkriti stroške in prihodke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in so nastali v povezavi z naložbenimi nepremičninami. Za posamezno vrsto naložbenih nepremičnin organizacija predstavi gibanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti v letu, za katero poroča, začenši s stanjem na dan začetka poslovnega leta. Zaradi preglednosti je smiselno, da te spremembe prikaže v tabelarični obliki (v tabeli gibanja naložbenih nepremičnin). Če je osnovna sredstva prerazvrstila v druge postavke, mora to navesti tudi v gibanju. Pojasniti pa mora tudi učinke, ki jih je pripoznala v izkazu poslovnega izida in izhajajo iz prerazvrstitev naložbenih nepremičnin. |
| 6.18 | Če se za naložbeno nepremičnino uporablja model poštene vrednosti, je treba razkriti tudi uskladitev knjigovodske vrednosti naložbenih nepremičnin na začetku in koncu obdobja. | Organizacija pojasni spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin. |
| 6.19 |
Če se za merjenje naložbene nepremičnine uporablja model nabavne vrednosti, je treba razkriti tudi a) uporabljene metode amortiziranja; b) dobo koristnosti ali uporabljene stopnje amortiziranja;
c)
nabavno vrednost in nabrano amortizacijo (povezano z nabranimi izgubami zaradi oslabitve) na začetku in koncu obdobja;
č)
uskladitev njene knjigovodske vrednosti na začetku in koncu obdobja;
d) pošteno vrednost naložbene nepremičnine. |
Organizacija mora poleg splošnih podatkov o naložbenih nepremičninah, ki jih meri po modelu nabavne vrednosti, razkriti tudi pošteno vrednost teh naložbenih nepremičnin. Pošteno vrednost izmeri z upoštevanjem SRS 16. |
| 6.20 |
Če organizacija ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti naložbene nepremičnine, mora razkriti a) opis naložbene nepremičnine;
b)
pojasnilo, zakaj poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti;
c)
če je možno, razpon ocen vrednosti, znotraj katerega je zelo verjetno poštena vrednost.
Za razkrivanje naložbenih nepremičnin, pridobljenih z najemom, se lahko smiselno uporabi SRS 1.44. |
Če organizacija poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne more zanesljivo izmeriti, mora to dejstvo razkriti. Smiselno je, da pojasni, zakaj je ne more izmeriti na dan poročanja. Mora pa pojasniti glavne značilnosti naložbene nepremičnine. Organizacije, ki v zvezi z najetimi sredstvi pripoznavajo pravico do uporabe sredstva, morajo v pojasnilih razkriti stroške, ki jih imajo v povezavi z njimi. |
| DENARNA SREDSTVA | ||
| 7.15 | Organizacija mora razkriti sestavne dele denarnih sredstev, pa tudi zneske dogovorjenih samodejnih zadolžitev na tekočih računih pri bankah, s katerimi organizacija lahko zagotavlja tekočo plačilno sposobnost. | Organizacija pojasni sestavo denarnih sredstev in denarnih ustreznikov. To so tista sredstva, ki jih lahko hitro, brez pomembnih stroškov in spremembe vrednosti spremeni v denar. |
| KAPITAL | ||
| 8.24 |
Pri vsaki vrsti delniškega kapitala je treba posebej razkriti:
a)
število izdanih in v celoti vplačanih delnic ter število izdanih in ne v celoti vplačanih delnic;
b)
lastnost delnic (pravice, prednosti in omejitve v zvezi z delnicami posameznega razreda), tudi omejitve razdeljevanja dividend;
c)
izdajo novih delnic, združitev delnic, razdružitev delnic, umik delnic in spremembo lastnosti delnic;
č)
število odkupljenih lastnih delnic in delnic, ki jih imajo druge organizacije v skupini;
d)
podatke o možnih pogojno izdanih delnicah (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).
|
Organizacija razkrije podatke o delniškem kapitalu. |
| 8.25 | Razkrivata se narava in namen vseh vrst rezerv. | Vse rezerve mora organizacija pojasniti po vrstah in zneskih. |
| 8.26 | Razkriva se znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) in/ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane. | Organizacija razkrije vse delnice, ki niso bile izplačane. |
| 8.27 | Razkrivajo se drugi pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala. | Smiselno je, da organizacija spremembe kapitala predstavi v tabeli gibanja kapitala, začenši s stanjem na začetku poročevalskega obdobja. |
| DOLGOVI | ||
| 9.19 | Pri dobljenih finančnih dolgovih se razkrivajo dobljeni nezavarovani dolgovi in dobljeni zavarovani dolgovi. | Za vsak dobljeni dolg mora organizacija navesti, ali je zavarovan ali nezavarovan. Smiselno je, da navede, kateri dolgovi so zavarovani z lastnimi sredstvi in za poplačilo katerih jamčijo drugi ter katera lastna sredstva so dana v zavarovanje in kakšna je njihova poštena vrednost. |
| 9.20 |
Za posamezno vrsto dolgov se razkrivajo a) obdobje do zapadlosti v plačilo;
b)
obrestna mera in drugi pogoji, pod katerimi so bili pridobljeni.
|
Organizacija za vsako posamezno vrsto dolga razkrije roke, v katerih dolg zapada v plačilo. Zaradi doslednosti je smiselno, da se roki zapadlosti ujemajo z roki, o katerih poroča po SRS 5.33. Prav tako za vsako vrsto pojasni obrestno mero, ki jo za dolg plačuje, in pomembne pogoje posojilne pogodbe. |
| 9.21 |
Za vsako vrsto dolgov se razkrivajo informacije o a) izpostavljenosti različnim vrstam tveganja; b)
obsegu in vrsti finančnih instrumentov za varovanje pred tveganjem.
|
V splošnem so dolgovi izpostavljeni finančnim tveganjem. Gre za kreditno tveganje, tveganje likvidnosti in tržno tveganje, v okviru zadnjega pa za tveganje sprememb obrestnih mer in tečajno tveganje. Za vsako skupino tveganj mora organizacija jasno pojasniti, kako jih upravlja (torej katere postopke izvaja, da tveganje, ki mu je izpostavljena, čim bolj zmanjša) in kolikšna je bilančna izpostavljenost za posamezno tveganje (vsako tveganje mora številčno ovrednotiti). Če posamezna tveganja varuje s posebnimi instrumenti, kot so obrestna zamenjava, valutna zamenjava in podobno, to pojasni. |
| REZERVACIJE | ||
| 10.22 |
Za vsako vrsto rezervacij je treba posebej razkriti: a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje;
b)
metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti;
c) način obravnavanja pri tem nastalih razlik. |
Rezervacij je več vrst. Običajno organizacije oblikujejo rezervacije za tožbene zahtevke, za jubilejne nagrade ob upokojitvi, za kočljive pogodbe, za reorganizacijo in druge. Za vsako od njih organizacija pojasni razloge za oblikovanje, njihovo merjenje in uporabljene predpostavke ter njene spremembe v letu, za katero poroča. Smiselno je, da te predstavi kar v tabelaričnem prikazu po vrsti rezervacij. |
| ČASOVNE RAZMEJITVE | ||
| 11.22 |
Za vsako vrsto časovnih razmejitev je treba posebej razkriti a) razloge in pogoje za njihovo oblikovanje;
b)
metode in pomembne predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene vrednosti.
|
Organizacija za aktivne in pasivne časovne razmejitve pojasni metode merjenja in predpostavke pri njihovem oblikovanju. |
| 11.22 | Pri vsaki vrsti časovnih razmejitev se razkrije razlika med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznem poslovnem letu. | Priporočljivo je, da organizacija zahteve razkrije v obliki tabelaričnega prikaza po vrsti razmejitve. |
Tabela A.7 – 2: Pregled obveznih pojasnil po SRS k postavkam izkaza poslovnega izida z razlago za organizacije, ki so zavezane k reviziji
| Določba SRS | Vsebina | Razlaga |
| STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL | ||
| 13.13 | Posebej se razkrijejo deleži v dobičku, ki jih skupščina razdeli tistim, ki niso lastniki. | Organizacija pojasni deleže v dobičku, ki jih skupščina razdeli tistim, ki niso lastniki. Ti zneski ne smejo bremeniti čistega dobička poslovnega leta, ampak postavke ustreznih odhodkov. Pojasni tudi, v kateri postavki odhodkov so ti zneski knjiženi. |
| 13.14 | Posebej je treba razkriti zaslužke in deleže v dobičku, ki pripadajo poslovodstvu in drugim organom. | Organizacija pojasni deleže v dobičku, ki pripadajo poslovodstvu in drugim organom (na primer nadzornemu svetu), ki niso lastniki. Ti zneski ne smejo bremeniti čistega dobička poslovnega leta, ampak postavke ustreznih odhodkov. Pojasni tudi, v kateri postavki odhodkov so ti zneski knjiženi. |
| 13.15 | Podrobno se razkrivajo programi drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih zunaj odpravnin (na primer jubilejne nagrade) ter določbe v zvezi z njimi pa tudi kritje in uporabniki programov. | Organizacija pojasni odhodke, ki so nastali v povezavi z jubilejnimi nagradami in vračunanim delom neizkoriščenega dela letnega dopusta zaposlenih. Če ima sprejet tudi drug program dolgoročnih zaslužkov zaposlenih, v pojasnilih predstavi njegove pomembnejše določbe. |
| 13.16 | Posebej je treba razkriti podatke o morebitnih zahtevah zaposlenih po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi, katerim pa organizacija nasprotuje. Razkriti je treba tudi, ali so bile oblikovane rezervacije v smislu SRS 10. | - |
| 13.17 | Organizacija v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkrije tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju delovne sile ter število zaposlenih, upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb. | Organizacija razkrije vse stroške za delovno silo, ki je zaposlena na podlagi pogodb o posredovanju delovne sile. Če delavci delajo tudi na podlagi drugih pogodb, je smiselno, da razkrije tudi te, ni pa obvezno. |
| ODHODKI | ||
| 14.17 | Posebej je treba razkriti metodo merjenja odhodkov. | - |
| 14.18 | Če je razkritje posameznih postavk odhodkov zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takšnih postavk razkrijeta vsak posebej. | Pomembnost organizacija presoja z vidika računovodskih izkazov kot celote in z vidika bralca računovodskih izkazov. |
| 14.19 | Razkrijeta se vrsta in znesek spremembe računovodske ocene, ki pomembno vplivata na odhodke v obravnavanem poslovnem letu ali za katera se pričakuje, da bosta nanje pomembno vplivala v naslednjih poslovnih letih. | Organizacija mora razkriti učinek, ki ga ima sprememba računovodske ocene na izkazane prihodke in odhodke ter posledično na njen poslovni izid. |
| PRIHODKI | ||
| 15.34 | Posebej je treba razkriti metodo merjenja prihodkov. | - |
| 15.35 | Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takšnih postavk razkrijeta vsak posebej. | Pomembnost organizacija presoja z vidika računovodskih izkazov kot celote in z vidika bralca računovodskih izkazov. |
Organizacije, ki so gospodarske družbe, morajo v pojasnila vključiti tudi zahteve, ki jih predpisuje 69. člen ZGD-1. Druge organizacije lahko te zahteve upoštevajo smiselno kot priporočila dobre poslovne prakse.
Gospodarska družba mora pripraviti pojasnila k postavkam bilance stanja in jih prikazati v vrstnem redu, po katerem si postavke v izkazu sledijo.
Vse družbe, ne glede na velikost, morajo razkrivati te postavke:
- sprejete računovodske usmeritve;
- kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:
- gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk in
- knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana;
- kadar se finančni instrumenti ali sredstva merijo po pošteni vrednosti:
- pomembne predpostavke, na katerih temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, kadar so bile poštene vrednosti določene v skladu z drugo alinejo 67/3 ZGD-1;
- za vsako kategorijo finančnih instrumentov ali sredstev pošteno vrednost, spremembe vrednosti, ki so neposredno vključene v izkaz poslovnega izida, in spremembe, ki so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti;
- za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s pomembnimi pogoji, ki lahko vplivajo na znesek, časovni okvir in zanesljivost prihodnjih denarnih tokov;
- tabelo, ki kaže gibanja v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti med poslovnim letom;
- skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe; pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
- velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
- predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani odpisani ali odpuščeni, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
- znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;
- velikost vseh obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
- povprečno število zaposlenih;
- če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže:
- število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za njen račun pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za pridobitev ali odtujitev lastnih deležev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
- število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za njen račun v poslovnem letu sprejela v zastavo;
- skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za njen račun in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za njen račun na bilančni presečni dan letne bilance stanja;
- znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega oziroma pomena;
- povprečno število zaposlenih.
Srednje velika družba mora poleg omenjenih pojasnil v prilogi pojasniti še
- nakupno ceno, pridobitve, odtujitve in prenose med letom za posamezne kategorije stalnih sredstev; navede tudi skupen znesek popravkov vrednosti na začetku in koncu obdobja ter obračunane popravke v letu, za katero poroča; ločeno prikaže gibanja, ki so posledica pridobitev, odtujitev in prenosov med letom, in stroške izposojanja, ki jih je usredstvila;
- kadar se finančni instrumenti merijo po izvirni vrednosti: za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov in pošteno vrednost instrumentov, če se taka vrednost lahko določi s katero izmed metod, predpisanih v prvi alineji 67/3 ZGD-1; za stalna finančna sredstva, izkazana v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, pa pojasni knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost posameznih sredstev ali ustrezne skupine teh posameznih sredstev ter razloge za nezmanjšanje knjigovodske vrednosti, vključno z naravo dokaza, ki je podlaga za domnevo, da bo knjigovodska vrednost zopet pridobljena;
- znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta; znesek prikaže ločeno za vsako od teh skupin oseb;
- družbe, v katerih je sama ali neposredno po osebi, ki deluje za njen račun, udeležena z najmanj 20 %; navede firmo in sedež, delež v kapitalu ter znesek njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu; teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz;
- če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: velikost odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
- izdajo dividendnih obveznic, zamenljivih obveznic, obveznic s prednostno pravico do nakupa delnic ali drugih vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe, in pravice, ki iz teh vrednostnih papirjev izhajajo;
- podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki družbe, če je poročajoča družba v tej drugi družbi družbenik in neomejeno osebno odgovarja za njene obveznosti;
- firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši in najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter kraj, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo;
- predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;
- vrsto in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe;
- naravo in finančni učinek bistvenih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta in niso zajeti v računovodskih izkazih;
- transakcije s povezanimi strankami;
- razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko Druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši;
- znesek stroškov dela v poslovnem letu, če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po 66/3 ZGD-1;
- razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s 64/1 ZGD-1;
- povprečno število zaposlenih med poslovnim letom, razdeljeno po kategorijah, in ločeno prikazane stroške zaposlenih, ki se nanašajo na poslovno leto in so razdeljeni na plače, stroške za socialno varnost in stroške pokojninskega zavarovanja;
- odložene terjatve za davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom.
Ob že omenjenih podatkih in pojasnilih morajo velike družbe v prilogi razkriti še
- razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih geografskih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni geografski trgi, na katerih posluje, med seboj pomembno razlikujejo; teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega v družbi lahko nastala pomembnejša škoda; morajo pa v prilogi k izkazom pojasniti, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje teh podatkov;
- znesek, porabljen za revizorja za revidiranje letnega poročila, in ločeno znesek, izplačan temu revizorju za druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve.
Povezana stranka je po ZGD-1 oseba, ki je kot taka opredeljena v MSRP. Družba mora v prilogi razkriti transakcije, ki jih je začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakcijah, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja, če so te transakcije pomembne. Razkrije tudi transakcije, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah lahko prikaže v zbirni obliki glede na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu.
Poročanje o takih transakcijah je pomembno, saj lahko družba sklene dogovor s povezano stranko, in tako transakcija ni izvedena pod pogoji, ki bi veljali za sicer enak posel z nepovezano stranko. Zaradi tega sta finančni položaj družbe in njena uspešnost lahko drugačna, kot bi bila, če bi bila transakcija sklenjena na podlagi tržnih pogojev. Prav zato je za bralca računovodskih izkazov ključno, da lahko iz pojasnil k računovodskim izkazom razbere obseg transakcij s povezanimi strankami, njihov vpliv na finančni položaj in uspešnost družbe ter vpliv na tveganja, ki jim je družba izpostavljena.
Opredelitev povezane stranke se veže na obvladovanje. Povezana stranka je posameznik ali družba, ki je povezana s poročajočo družbo, to je družbo, ki pripravlja računovodske izkaze in pojasnila k njim.
Posameznik ali njegov ožji družinski član je povezan s poročajočo družbo, če
- jo obvladuje ali skupno obvladuje,
- pomembno vpliva nanjo ali
- je član ključnega ravnateljskega osebja poročajoče družbe ali obvladujoče družbe poročajoče družbe.
Družba je povezana s poročajočo družbo, če
- sta članici iste skupine, kar pomeni, da so vse družbe v skupini povezane stranke;
- je ena družba pridružena ali je skupni podvig druge družbe (ali pridružena družba ali skupni podvig članice skupine, katere članica je druga družba);
- sta obe družbi skupni podvig tretje osebe;
- je ena družba skupni podvig tretje osebe, pri čemer je druga družba pridružena družba tretje družbe;
- je družba program pozaposlitvenih zaslužkov za zaposlence v poročajoči družbi ali družbi, ki je povezana s poročajočo družbo; če je sama poročajoča družba tak program, so pokroviteljski zaposlovalci prav tako povezani s poročajočo družbo;
- družbo obvladujejo ali skupno obvladujejo povezani posamezniki (kot so prej opisani);
- povezan posameznik, ki obvladuje ali skupno obvladuje poročajočo družbo, pomembno vpliva na družbo ali je član ključnega ravnateljskega osebja družbe (ali obvladujoče družbe).
