Ob pripravi računovodskih izkazov poslovodstvo oceni sposobnost organizacije, ali lahko nadaljuje poslovanje. Računovodski izkazi so tako pripravljeni ob predpostavki delujoče organizacije, razen če namerava poslovodstvo zaustaviti poslovanje ali likvidirati organizacijo. Če poslovodstvo ob sestavitvi računovodskih izkazov ve za pomembne negotovosti, ki so povezane z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti dvom o sposobnosti nadaljevanja poslovanja, mora takšne negotovosti razkriti v pojasnilih. Kadar je ta dvom pomemben, pa mora poslovodstvo celo uporabiti drugačno podlago za merjenje in vrednotenje postavk bilance stanja. V takem primeru organizacija pripravi računovodske izkaze ob upoštevanju določb SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji ali na drugi ustrezni podlagi.

Poslovodstvo pri ocenjevanju, ali je predpostavka o delujoči organizaciji izpolnjena, upošteva vse razpoložljive informacije o predvidenem nadaljnjem poslovanju organizacije v 12 mesecih po koncu poročevalskega obdobja. Če je organizacija v preteklosti poslovala z dobičkom in ima neomejen dostop do finančnih sredstev, lahko brez podrobnejše analize zaključi, da je predpostavka delujoče organizacije izpolnjena. V drugih primerih pa mora poslovodstvo pri presoji upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na pričakovano dobičkonosnost, roke vračanja dolgov in možnost njihovega reprogramiranja in podobno. Šele po taki analizi lahko sklepa, da je predpostavka delujoče organizacije ustrezna.

Razvrščanje organizacij po velikosti je pomembno za poročanje oziroma za sestavljanje in javno objavo računovodskih izkazov. Organizacije se razvrščajo na podlagi meril, ki so predpisana v 55. členu ZGD-1, pri čemer mora organizacija dve leti zapored izpolnjevati dva kriterija za razvrstitev v določeni velikostni razred.

Tabela 7: Velikostna merila za razvrstitev

Organizacija opravi prerazvrstitev, ko kumulativno dve zaporedni leti izpolnjuje dva zaporedna kriterija.

Skladno s pojasnilom Slovenskega inštituta za revizijo, objavljeno v reviji SIR*IUS 5/16, Iz prakse za prakso (PR-RAČ 10-5/16), se organizacije prerazvrščajo, če na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni datum presežejo ali nehajo presegati merila, navedena v 55. členu ZGD-1. Mnenje je bilo usklajeno z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ajpesom.

Organizacija bilanco stanja lahko sestavlja tudi za medletno poročanje, torej za obdobje, ki je krajše od poslovnega leta. Medletno bilanco stanja sestavi z uporabo istih računovodskih usmeritev in metod, kot jih je uporabila v zadnjem letnem računovodskem izkazu. Če se ocena zneska, sporočena za kakšno medletno obdobje, v zadnjem medletnem obdobju poslovnega leta pomembno spremeni, vendar se za zadnje medletno obdobje ne objavi posebna bilanca stanja, organizacija vrsto in znesek spremembe razkrije v pojasnilih k letni bilanci stanja.

Čeprav SRS 20 govori o medletni bilanci stanja, ne določa podrobneje, kaj to sploh je in kako jo organizacija pripravi. V Sloveniji so medletne računovodske izkaze zakonsko obvezane sestavljati in javno objavljati tiste gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranih trgih. Ti računovodski izkazi, tako letni kot medletni, morajo biti obvezno sestavljeni v skladu z MSRP. Namenjen jim je prav poseben standard, ki ureja posebnosti sestavitve medletnih računovodskih izkazov ne zgolj za poslovno leto, pač pa tudi za obdobje, ki je krajše od njega.

Z medletnim poročanjem organizacija pravočasno in zanesljivo informira naložbenike, upnike (kreditorje) in druge. Ker gre za delniške družbe, mora biti informiranje vseh zainteresiranih zaradi enotne obravnave delničarjev in drugih enotno. Enotna obravnava in enak dostop do vseh informacij pa se lahko dosežeta zgolj z javno objavo.

Medletni računovodski izkazi vsebujejo celoten sklop računovodskih izkazov (torej vse računovodske izkaze in pojasnila, kot jih zahteva zakonodaja za namen letnega poročanja). MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje organizacijam ob izpolnjevanju določenih pogojev dovoljuje, da poročajo zgoščene računovodske izkaze. Organizacije, ki pripravljajo medletne računovodske izkaze, rešitve v MRS 34 uporabljajo kot dobro prakso. V skladu z njimi organizacija pri medletnem poročanju ne pripravi celotnega računovodskega poročila, pač pa se pri računovodskih usmeritvah sklicuje na objavljene v zadnjem računovodskem poročilu za letno poročanje (če se seveda te niso spremenile), pojasnila k posameznim postavkam pa pripravi v strnjenem obsegu. Pri pripravi pojasnil pa mora slediti zahtevi, da ji ni treba pripraviti le tistih pojasnil, a le pod pogojem, da zaradi njihove opustitve računovodski izkazi ne bodo zavajajoči.

Medletno računovodsko poročilo vključuje vse elemente, potrebne pri letnem poročanju. Vanj mora organizacija vključiti vse poslovne dogodke in transakcije, ki so pomembni za razumevanje njenega finančnega položaja in dosežkov po zadnjem letnem obdobju poročanja. Običajno bo zato v medletnem poročilu navedla te dogodke in informacije, če so pomembni:

• delne odpise zalog do čiste iztržljive vrednosti in razveljavitev takih odpisov,
• pripoznavanje izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev ali drugih sredstev ter razveljavitev take izgube zaradi oslabitve,
• razveljavitev vseh rezervacij zaradi prestrukturiranja,
• prevzeme in odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev,
• obveze za odkup zemljišč, zgradb in opreme,
• poravnave pravd,
• popravek napak iz predhodnih obdobij,
• spremembe poslovnih in gospodarskih razmer, ki vplivajo na pošteno vrednost njenih finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ne glede na to, ali so ta sredstva in obveznosti pripoznani po pošteni ali odplačni vrednosti,
• neodplačevanje posojila in kršitev posojilne pogodbe, ki ob koncu obdobja poročanja ali med tem ni odpravljena,
• transakcije s povezanimi strankami,
• spremembe razvrstitve finančnih sredstev kot rezultat spremembe namena ali uporabe teh sredstev ter
• spremembe pogojnih sredstev in pogojnih obveznosti.

Medletna poročila morajo vsebovati te medletne računovodske izkaze:

• bilanco stanja na koncu medletnega obdobja, za katero organizacija poroča, in primerjalno bilanco stanja na koncu prejšnjega poslovnega leta,
• izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa za tekoče medletno obdobje in kumulativno za tekoče poslovno leto ter primerjalne izkaze za primerljiva medletna obdobja,
• izkaz, ki predstavlja spremembe lastniškega kapitala kumulativno za obravnavano poslovno leto do danega datuma, s primerjalnim izkazom za primerljivo obdobje prejšnjega leta do danega datuma ter
• izkaz denarnih tokov kumulativno v obravnavanem poslovnem letu do danega datuma s primerjalnim obdobjem za primerljivo obdobje prejšnjega leta do danega datuma.

V Sloveniji so številne organizacije, ki sestavljajo računovodske izkaze med letom. A niso vsi tako pripravljeni računovodski izkazi tudi medletni računovodski izkazi. Nimajo namreč vseh obveznih sestavin, kot jih zahtevajo računovodski standardi. Poleg tega jih organizacije ne objavijo javno. Ti računovodski izkazi, ki jih sestavljajo med letom, so običajno namenjeni informiranju notranjih uporabnikov: lastnikov ali nadzornikov pri spremljanju poslovanja. Nemalokrat organizacija računovodske izkaze, sestavljene med letom, posreduje tudi nekaterim izbranim zunanjim uporabnikom računovodskih informacij, kot so posojilodajalci. Ti jih uporabijo kot pripomoček pri odobritvi posojila.

Če organizacija poleg letnih računovodskih izkazov sestavlja tudi medletne, mora posvetiti pozornost njihovi pravilni računovodski obravnavi. V 2. točki okvira SRS je določeno, da je bistvena značilnost prihodkov in odhodkov, da je do z njimi povezanih pritokov in odtokov sredstev in obveznosti že prišlo. Organizacija namreč prihodke pripozna, če je prišlo do povečanja gospodarskih koristi v obdobju v obliki povečanja sredstev (na primer denarja) ali zmanjšanja dolgov. Obratno velja za odhodke. Skladno z okvirom SRS organizacija v bilanci stanja ne more pripoznavati tistih postavk, ki ne ustrezajo opredelitvi sredstev ali obveznosti. To pomeni, da prihodkov, ki so sezonski ali so morda celo priložnostni, ne sme pripoznavati vnaprej, niti jih odlagati v računovodskih izkazih, ki jih pripravlja med letom, če pripoznavanje ali odlaganje teh postavk ne bi bilo ustrezno na koncu poslovnega leta. Taki primeri so denimo prihodki od dividend, licenc in državnih pomoči. Poleg tega nekatere organizacije pridobivajo v nekaterih obdobjih poslovnega leta več prihodkov kot v drugih. Tak primer so maloprodajne trgovine s sezonskim blagom. V takih primerih ni dovoljeno, da organizacija prihodke vračunava ali odlaga. Pripozna jih, ko so izpolnjeni pogoji iz SRS 15 (2019).

Enako pravilo velja za odhodke. Organizacija mora tako stroške, ki se v poslovnem letu pojavljajo neenakomerno, pripoznati ali odložiti pri poročanju med letom, če in samo če je to vrsto stroškov ustrezno pripoznati ali odložiti tudi na koncu poslovnega leta.

Pri prihodkih in odhodkih, o katerih organizacija poroča v računovodskih izkazih med letom, se pojavi še vprašanje, na kakšen način jih pripoznava med dvema obdobjema znotraj poslovnega leta. V določenem obdobju lahko nastane odhodek zaradi oslabitve, v naslednjem obdobju znotraj istega poslovnega leta pa pride do odprave te iste oslabitve iz predhodnega obdobja. Ker so računovodski izkazi, ki jih organizacija sestavlja med letom, namenjeni notranjim uporabnikom in niso pripravljeni za zunanje poročanje skladno s SRS 20 in SRS 21, mora organizacija poslovne dogodke pripoznati za letno poročanje, kot zahtevajo standardi – v okviru poslovnega leta. Torej ne glede na to, kaj se je dogajalo med letom pri notranjem poročanju. Zunanji uporabniki nimajo dostopa do računovodskih izkazov, ki jih organizacija sestavlja med letom za notranje uporabnike. Zato bodo lahko primerjali računovodske izkaze z zadnjimi, ki so jim na voljo. Ti pa so za predhodno poslovno leto. Zato je smiselno, da organizacija notranjim uporabnikom pojasni način medletnega prikazovanja takih poslovnih dogodkov.

Pomembnost računovodski standardi opredeljujejo kot opustitev ali pomembno napačno navedbo postavk, ki posamično ali skupaj vplivajo na odločitve bralca računovodskih izkazov. Postavka je pomembna, če bi se bralec (uporabnik računovodskih izkazov) odločil drugače, kot se je sicer, ker neko dejstvo ni bilo razkrito ali napaka, ki je nastala v že poročanih računovodskih izkazih, ni bila popravljena.

[→ Več o pomembnosti in o tem, kako jo organizacija določi, lahko preberete v razdelku Temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja v poglavju o uvodu v SRS in okviru SRS.]

Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli organizacija v svojih internih aktih. Pomembnost uporablja tudi pri pripravi pojasnil k računovodskim izkazom.

Organizacije v praksi kot pomoč pri pripravi pojasnil k računovodskim izkazom uporabljajo različne preverjalne sezname, standardna besedila ali informacije, značilne za posamezne dejavnosti in/ali vrste postavk. Večinoma torej le mehanično preverjajo določena dejstva, le redko pa tudi vsebinsko presojajo ustreznost pojasnil in njihovo informacijsko vrednost za bralca računovodskih izkazov. Besedišče računovodskih standardov je včasih nejasno, organizacije običajno raje razkrivajo vse, kar zahtevajo računovodski standardi in zakonodaja, ne glede na to, ali so ta dejstva pomembna ali ne in morda sploh ne pripomorejo k informacijski vrednosti bralca.

Organizacija pojasni vse postavke, ki so pomembne bodisi zaradi narave postavke, njene velikosti ali česa tretjega in vplivajo na odločitve bralcev. Pomembnost mora presojati z vidika relativnega in absolutnega zneska pa tudi glede tveganj, ki jim je organizacija izpostavljena.

Organizacija v pojasnilih k računovodskim izkazom opiše

• uporabljene podlage za merjenje gospodarskih kategorij v bilanci stanja in
• uporabljene računovodske usmeritve v obsegu, ki je potreben za pravilno razumevanje bilance stanja.

Računovodske usmeritve so načela in dogovori, ki jih organizacija upošteva pri sestavljanju računovodskih izkazov. Primer je izbira metode amortiziranja osnovnih sredstev.

[→ Več o računovodskih usmeritvah in njihovih spremembah lahko preberete v razdelku Računovodske usmeritve, računovodske ocene in popravki napak v poglavju o uvodu v SRS in okviru SRS.]

Spremembe računovodskih usmeritev, ki so obvezne po standardu ali pojasnilu, organizacija knjiži glede na zahteve prehodnih določb standarda ali pojasnil. To razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom, če tako zahtevajo prehodne določbe standarda. Običajno to stori tako, da podatke primerjalnega leta preračuna in tako zagotovi primerljivost bilanc stanja.

Pri prostovoljnih spremembah računovodskih usmeritev organizacija spremembo računovodske usmeritve preračuna za nazaj, torej tako, kot da bi se sprememba uporabljala že od nekdaj. To stori tako, da preračuna začetni saldo vsake postavke lastniškega kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdobje in vse ostale primerjalne zneske. Bralec računovodskih izkazov mora namreč znati primerjati računovodske izkaze med leti, da lahko ugotovi gibanje posameznih postavk, zato morajo biti primerjalni podatki pripravljeni z uporabo enakih računovodskih usmeritev.

Primerjalnih podatkov pa organizaciji ni treba preračunati, če

• je učinek nepomemben za pošten prikaz računovodskih izkazov ali
• ne more določiti učinkov, ki jih ima sprememba računovodske usmeritve na primerjalne podatke preteklega predstavljenega obdobja ali več obdobij.

V takih primerih organizacija spremenjeno računovodsko usmeritev uporablja za naprej, smiselno pa je, da jo razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Če sprememba računovodske usmeritve pomembno vpliva na obravnavano ali preteklo obračunsko obdobje, organizacija razkrije

• razlog za spremembo,
• znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in
• znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije.

Računovodska napaka je opustitev postavke ali napačna navedba v računovodskih izkazih organizacije za eno ali več obdobij. Napake izhajajo iz neupoštevanja ali napačne navedbe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo, ko so bili računovodski izkazi za obravnavana obdobja odobreni za objavo, ali za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri pripravi in predstavitvi računovodskih izkazov.

Računovodski izkazi organizacije niso skladni s SRS, če vsebujejo pomembne ali nepomembne napake, nalašč storjene za prikrivanje dejanskega finančnega stanja, finančne uspešnosti ali denarnih tokov organizacije.

Pri popravljanju napake je ključno,

• kdaj organizacija ugotovi njen nastanek (če ugotovi, da je napaka v tekočih računovodskih izkazih, jo popravi še pred odobritvijo teh izkazov za objavo) in
• ali je napaka z vidika organizacije pomembna ali ne.

Pomembna napaka je tista, ki posamično ali združena vpliva na odločitve bralcev računovodskih izkazov. Organizacija jo presoja z vidika računovodskih izkazov kot celote.

Organizacija nepomembne napake popravlja kar v računovodskih izkazih v letu, v katerem ugotovi napako, in sicer brez popravka primerjalnih podatkov. Kadar pa gre za pomembne napake in/ali sicer nepomembne napake, ki so nalašč storjene, jih organizacija popravi tako, da preračuna primerjalne podatke.

V zvezi s tem v pojasnilih razkrije

• vrsto napake iz prejšnjih obdobij, ki jo je popravljala v obravnavanem obračunskem obdobju,
• znesek preračuna za vpleteno postavko v računovodskem izkazu in
• znesek popravka, ki je zajet v primerjalne informacije.

Ključno merilo pri popravljanju napake iz preteklih let je, da lahko organizacija napako precej preprosto in z razumnimi stroški, povezanimi s cenitvami, delom in podobnim, popravi v letu, ko jo je ugotovila, skupaj s preračunom popravka vseh računovodskih izkazov in potrebnih razkritij do leta, v katerem jo je ugotovila. Če je popravek napake neizvedljiv, kar pomeni, da ga organizacija kljub razumnim prizadevanjem ne more izvesti, je v izjemnih primerih mogoče, da preračuna začetne salde sredstev, obveznosti in kapitala za prvo obdobje, za katero lahko napako popravi, to obdobje pa je lahko tudi tekoče obdobje.

Dogodki po datumu bilance stanja so tisti dogodki, ki so tako ugodni kot neugodni in se zgodijo med koncem poročevalskega obdobja in datumom odobritve računovodskih izkazov za objavo. Datum odobritve računovodskih izkazov je datum, ko ustrezni organ potrdi, da so računovodski izkazi pripravljeni za objavo. Ta datum pa je odvisen od posamezne organizacije in od njenega načina poslovodenja, zakonskih zahtev ter postopkov za pripravljanje in zaključevanje računovodskih izkazov. V pojasnilih k računovodskim izkazom mora organizacija razkriti datum odobritve (sprejetja) letnega poročila in poslovne dogodke po dnevu bilance stanja.

Če mora organizacija predložiti računovodske izkaze v potrditev delničarjem, pa jih je pred tem že javno objavila, so računovodski izkazi odobreni za objavo na datum objave, in ne na datum, ko jih delničarji potrdijo. Če pa mora predložiti računovodske izkaze nadzornemu svetu v sprejem, so odobreni za objavo, ko jih poslovodstvo predloži nadzornemu svetu. Datum odobritve računovodskih izkazov je pomemben za bralce, saj govori o dogodkih, ki so vključeni v računovodske izkaze. Dogodki, ki nastanejo po datumu odobritve, niso vključeni v računovodske izkaze. Ti na bilančni presečni dan ne odsevajo dogodkov po datumu njihove odobritve.

Organizacija mora sredstva in obveznosti (dolgove) v bilanci stanja preračunati v skladu z dogodki, ki so nastali po datumu bilance stanja, če iz teh dogodkov izvirajo dodatni dokazi, koristni pri ocenjevanju zneskov, in vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov) na bilančni presečni dan. Sredstev in obveznosti (dolgov) v bilanci stanja pa ne preračuna v skladu z dogodki po datumu bilance stanja, če ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti (dolgov). Če pa so ti dogodki pomembni, jih mora razkriti.

Dogodki po datumu bilance stanja so

• popravljalni, torej taki, ki dajejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale na dan bilance stanja, in
• nepopravljalni, torej taki, ki zgolj nakazujejo okoliščine, ki so se pojavile po poročevalskem obdobju.

Organizacija mora popraviti računovodske izkaze tako, da v njih pripozna vse dogodke poslovnega leta in vse popravljalne dogodke, ki so se zgodili od zaključka poslovnega leta pa do datuma odobritve računovodskih izkazov. Primeri takih dogodkov so

• sklep sodišča po poročevalskem obdobju, ki potrjuje, da je obveza organizacije obstajala že na dan bilance stanja; organizacija že pripoznano obvezo popravi tako, da prilagodi znesek ali pripozna rezervacijo;
• prejem informacije po poročevalskem obdobju, ki kaže na to, da je bilo sredstvo organizacije na dan bilance stanja oslabljeno ali da je treba popraviti znesek že pripoznane izgube zaradi oslabitve; tak primer je, ko kupec razglasi stečaj po zaključku poročevalskega obdobja – to nakazuje, da je izguba v povezavi s terjatvijo že obstajala na dan bilance stanja, zato mora organizacija popraviti knjigovodski znesek terjatve na bilančni presečni dan;
• prodaja zalog po poročevalskem obdobju po manjši vrednosti od knjigovodske; tak dogodek je lahko dokaz, da je iztržljiva vrednost zaloge na dan bilance stanja manjša od njene knjigovodske vrednosti, zaradi česar bi morala organizacija zmanjšati njeno vrednost že na bilančni presečni dan.

Organizacija pa ne sme popraviti zneskov v računovodskih izkazih po stanju na dan bilance stanja za nepopravljalne dogodke. Primer nepopravljalnega dogodka po poročevalskem obdobju je zmanjšanje vrednosti finančnih naložb, ki nastopi po koncu poročevalskega obdobja, a do datuma odobritve računovodskih izkazov. Tako zmanjšanje se praviloma ne nanaša na stanje finančne naložbe na bilančni presečni datum, ampak izraža okoliščine, ki so se pojavile kasneje. Zato organizacija vrednosti naložbe na bilančni presečni dan ne popravlja. Če pa so zneski pomembni, to razkrije kot pomemben nepopravljalni dogodek po datumu bilance stanja.

Drugi primeri nepopravljalnih dogodkov, ki se lahko zgodijo po bilančnem presečnem datumu, so

• sprememba tečaja vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu,
• objava razdelitve dividend delničarjem,
• oprostitev ali odstop od finančnih zavez, navedenih v posojilni pogodbi, ki jih sporoči posojilodajalec,
• poškodovanje sredstev (požar, potres),
• objava reorganizacije,
• spremembe tečajev valut,
• spremembe davčne zakonodaje in
• tožbeni zahtevki, ki so vloženi po zaključku bilančnega presečnega datuma.

Ravnanje organizacije pri začetih postopkih likvidacije kupcev (dolžnikov) se razlikuje od postopkov prisilne poravnave, stečaja ali druge oblike finančne organizacije dolžnika, začetih v obdobju po datumu bilance stanja do dneva odobritve računovodskih izkazov. Začetek teh postopkov je običajno posledica dogodkov, ki so se zgodili že pred objavo postopka in bilančnim presečnim datumom. Znaki, ki nakazujejo na nezmožnost dolžnika, da poravna dolgove, so običajno znani že prej (zamude pri plačilih, padec prihodkov, negativni denarni tok in podobno). Zato razglasitev enega izmed postopkov finančne reorganizacije po bilančnem datumu upnika le potrjuje, da so dejavniki, ki nakazujejo, da je bila terjatev oslabljena, že obstajali na bilančni presečni datum. Gre za dogodek, ki ga organizacija pripozna v tekočem poslovnem letu, in ne za dogodek po datumu bilance stanja.

Če se poslovodstvo ali drug ustrezni organ po poročevalskem obdobju odloči, da bo organizacija prenehala poslovati (likvidacija, stečaj in podobno), mora na bilančni presečni datum ob sestavitvi računovodskih izkazov presoditi, ali je predpostavka delujoče organizacije izpolnjena. Občutno poslabšanje izidov poslovanja in finančnega položaja po poročevalskem obdobju nakazuje na to, da mora poslovodstvo preučiti, ali je predpostavka o neomejenem poslovanju izpolnjena. Če predpostavka delujoče organizacije ni izpolnjena, pripravi organizacija računovodske izkaze ob upoštevanju SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju in likvidaciji.

Organizacija, ki je delniška družba, razkrije dividende, ki se nanašajo na obračunsko obdobje, za katero je sestavljena bilanca stanja, in so predlagane ali objavljene po dnevu bilance stanja, vendar pred odobritvijo računovodskih izkazov.

Prav tako razkrije tehtano povprečno število navadnih delnic, uveljavljajočih se v obračunskem obdobju. To preračuna za poslovne dogodke, ki spreminjajo uveljavljajoče se navadne delnice, ne da bi prišlo do ustrezne spremembe virov, razen za zamenjave potencialnih (možnostnih) navadnih delnic.

Prikaže tudi izračun popravljenega (diluted) čistega dobička na delnico. Pri izračunu tehtano povprečno število navadnih delnic poveča za tehtano povprečno število navadnih delnic, ki bi jih organizacija izdala ob zamenjavi vseh popravljalnih potencialnih navadnih delnic (diluted potential ordinary shares) za navadne delnice.

Za popravljalne potencialne navadne delnice se predpostavlja, da so bile zamenjane za navadne delnice na začetku obračunskega obdobja ali na datum izdaje potencialnih navadnih delnic, če je ta kasnejši. Pri izračunavanju popravljenega čistega dobička na delnico izhaja organizacija iz domnevnega izkoristka pravic, povezanih z njegovimi popravljalnimi opcijami in drugimi popravljalnimi potencialnimi navadnimi delnicami. Domnevni iztržek od omenjenih izdaj organizacija obravnava, kot da izhaja iz izdaje delnic po pošteni vrednosti. Razliko med številom izdanih delnic in številom delnic, ki jih izda po pošteni vrednosti, obravnava kot izdajo navadnih delnic brez nadomestila. Potencialne navadne delnice obravnava kot popravljalne samo takrat, kadar njihova zamenjava za navadne delnice zmanjša čisti dobiček na delnico iz trajnega rednega delovanja.

Organizacije, ki niso zavezane k reviziji računovodskih izkazov, razkrivajo samo tiste informacije, ki so določene s področnim zakonom. Tiste, ki so, pa morajo razkrivati tista področja, ki jih določajo računovodski standardi. Organizacija razkriva pomembne zadeve, pomembnost pa opredeli v svojih notranjih aktih. Nepomembnih zadev ne razkriva.

Tabela 11: Pregled obveznih pojasnil po SRS k postavkam bilance stanja z razlago za organizacije, ki so zavezane k reviziji

Organizacije, ki so gospodarske družbe, morajo v pojasnila vključiti tudi zahteve, ki jih predpisuje 69. člen ZGD-1. Druge organizacije lahko te zahteve upoštevajo smiselno kot priporočila dobre poslovne prakse.

Gospodarska družba mora pripraviti pojasnila k postavkam bilance stanja in jih prikazati v vrstnem redu, po katerem si postavke v izkazu sledijo.

Vse družbe, ne glede na velikost, morajo razkrivati te postavke:

• sprejete računovodske usmeritve;
• kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže
  • gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk in
  • knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana;
• kadar se finančni instrumenti ali sredstva merijo po pošteni vrednosti,
  • pomembne predpostavke, na katerih temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, kadar so bile poštene vrednosti določene v skladu s 67/3/2 ZGD-1;
  • za vsako kategorijo finančnih instrumentov ali sredstev pošteno vrednost, spremembe vrednosti, ki so neposredno vključene v izkaz poslovnega izida, in spremembe, ki so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti;
  • za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s pomembnimi pogoji, ki lahko vplivajo na znesek, časovni okvir in zanesljivost prihodnjih denarnih tokov;
  • tabelo, ki kaže gibanja v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti med poslovnim letom;
• skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe; pri tem morajo biti ločeno izkazane obveznosti iz izplačila pokojnin in obveznosti do družb v skupini;
• velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
• predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali odpuščeni, ter poroštva družbe za obveznosti teh oseb, z navedenimi podatki, ločeno za vsako od teh skupin oseb;
• znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;
• velikost vseh obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti iz 65/1, 2, 3 ali 5 ZGD-1;
• povprečno število zaposlenih in
• če ima družba lastne deleže ali je med poslovnim letom imela lastne deleže,
  • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe pridobila ali odtujila v poslovnem letu, datum njihove pridobitve, razlog za njihovo pridobitev ali odtujitev in denarno vrednost nasprotne dajatve;
  • število, znesek in delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, ki jih je družba ali tretja oseba za račun družbe v poslovnem letu sprejela v zastavo;
  • skupno število, skupni znesek in skupni delež lastnih deležev v osnovnem kapitalu, katerih imetnik je družba ali tretja oseba za račun družbe in jih ima v zastavi družba ali tretja oseba za račun družbe na bilančni presečni dan letne bilance stanja.

Srednje družbe morajo poleg omenjenih pojasnil v prilogi razkriti še

• nakupno ceno, pridobitve, odtujitve in prenose med letom za posamezne kategorije stalnih sredstev; organizacija navede tudi skupen znesek popravkov vrednosti na začetku in koncu obdobja ter obračunane popravke v letu, za katero poroča; ločeno prikaže gibanja, ki so posledica pridobitev, odtujitev in prenosov med letom ter stroške izposojanja, ki jih je organizacija usredstvila;
• kadar se finančni instrumenti merijo po izvirni vrednosti: za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatke o obsegu in vrsti instrumentov in pošteno vrednost instrumentov, če se taka vrednost lahko določi s katero izmed metod, predpisanih v prvi alineji 67/3 ZGD-1; za stalna finančna sredstva, izkazana v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, pa pojasni knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost posameznih sredstev ali ustrezne skupine teh posameznih sredstev ter razloge za nezmanjšanje knjigovodske vrednosti, vključno z naravo dokaza, ki je podlaga za domnevo, da bo knjigovodska vrednost zopet pridobljena;
• znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje nalog v družbi v poslovnem letu prejeli člani poslovodstva, drugi delavci družbe, zaposleni na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, in člani nadzornega sveta; znesek prikaže ločeno za vsako od teh skupin oseb;
• družbe, v katerih je sama ali neposredno po osebi, ki deluje za njen račun, udeležena z najmanj 20 %; navede firmo in sedež, delež v kapitalu ter znesek njenega lastnega kapitala in njen poslovni izid v poslovnem letu; teh podatkov ni treba razkriti, če so nepomembni za resničen in pošten prikaz;
• če ima družba odobreni kapital ali je pogojno povečala osnovni kapital: velikost odobrenega kapitala in število ter najmanjši emisijski znesek delnic, ki so bile v poslovnem letu izdane za odobreni kapital ali na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala;
• izdajo dividendnih obveznic, zamenljivih obveznic, obveznic s prednostno pravico do nakupa delnic ali drugih vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku pravico do udeležbe v dobičku družbe ali pravico do nakupa ali zamenjave za delnice družbe, in pravice, ki iz teh vrednostnih papirjev izhajajo;
• podatke o firmi, sedežu in pravnoorganizacijski obliki te družbe, če je poročajoča družba v tej drugi družbi družbenik in neomejeno osebno odgovarja za njene obveznosti;
• firmo in sedež obvladujoče družbe, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo za najširši in najožji krog družb v skupini in v razmerju do katere je družba odvisna družba, ter navedbo kraja, kjer je mogoče dobiti to konsolidirano letno poročilo;
• predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;
• vrsto in poslovni namen operacij družbe, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo, če so tveganja ali koristi, ki iz njih izhajajo, pomembni in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja družbe;
• naravo in finančni učinek bistvenih poslovnih dogodkov, ki so se zgodili po koncu poslovnega leta in niso zajeti v računovodskih izkazih;
• transakcije s povezanimi strankami;
• razčlenitev in pojasnilo zneskov rezervacij, izkazanih pod postavko druge rezervacije, če je obseg teh rezervacij pomembnejši;
• znesek stroškov dela v poslovnem letu, če je bila uporabljena členitev izkaza poslovnega izida po 66/3 ZGD-1;
• razčlenitev kapitalskih rezerv v skladu s 64/1 ZGD-1;
• odložene terjatve za davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom.

Povezana stranka je po ZGD-1 oseba, ki je kot taka opredeljena v MSRP. Organizacija mora v prilogi razkriti transakcije, ki jih je začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakcijah, potrebnimi za razumevanje njegovega finančnega stanja, če so te transakcije pomembne. Razkrije tudi transakcije, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah lahko prikaže v zbirni obliki glede na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu.

Poročanje o takih transakcijah je pomembno, saj lahko družba sklene dogovor s povezano stranko, in tako transakcija ni izvedena pod pogoji, ki bi veljali za sicer enak posel z nepovezano stranko. Zaradi tega sta finančni položaj družbe in njena uspešnost lahko drugačna, kot bi bila, če bi bila transakcija sklenjena na podlagi tržnih pogojev. Prav zato je za bralca računovodskih izkazov ključno, da lahko iz pojasnil k računovodskim izkazom razbere obseg transakcij s povezanimi strankami, njihov vpliv na finančni položaj in uspešnost družbe ter vpliv na tveganja, ki jim je družba izpostavljena.

Opredelitev povezane stranke se veže na obvladovanje. Povezana stranka je posameznik ali družba, ki je povezana s poročajočo družbo, to je družbo, ki pripravlja računovodske izkaze in pojasnila k njim.

Posameznik ali njegov ožji družinski član je povezan s poročajočo družbo, če

• obvladuje ali skupno obvladuje poročajočo družbo,
• pomembno vpliva na poročajočo družbo ali
• je član ključnega ravnateljskega osebja poročajoče družbe ali obvladujoče družbe poročajoče družbe.

Družba je povezana s poročajočo družbo, če

• sta članici iste skupine, kar pomeni, da so vse družbe v skupini povezane stranke;
• je ena družba pridružena ali je skupni podvig druge družbe (ali pridružena družba ali skupni podvig članice skupine, katere članica je druga družba);
• sta obe družbi skupni podvig tretje osebe;
• je ena družba skupni podvig tretje osebe, pri čemer je druga družba pridružena družba tretje družbe;
• je družba program pozaposlitvenih zaslužkov za zaposlence v poročajoči družbi ali družbi, ki je povezana s poročajočo družbo; če je sama poročajoča družba takšen program, so pokroviteljski zaposlovalci prav tako povezani s poročajočo družbo;
• družbo obvladujejo ali skupno obvladujejo povezani posamezniki (kot so opisani zgoraj);
• povezan posameznik, ki obvladuje ali skupno obvladuje poročajočo družbo, pomembno vpliva na družbo ali je član ključnega ravnateljskega osebja družbe (ali obvladujoče družbe).