Kot pove že ime davka, se z DDV obdavči le dodana vrednost. Upoštevanje te osnovne opredelitve terja, da hkrati ko pri dobavitelju oziroma izvajalcu nastane obveznost za obračun DDV, kupec oziroma naročnik pridobi pravico do odbitka DDV. Tako se na naslednji stopnji poslovanja obdavči le povečanje davčne osnove pri naročniku oziroma vrednost, ki jo je na tej stopnji dodal blagu oziroma storitvi. Če tega pravila ne bi dosledno upoštevali, bi prišlo do vštevanja DDV v davčno osnovo oziroma njegovega kopičenja. To pa bi bilo v neskladju z osnovnim načelom nevtralnosti obdavčitve z DDV. Pravica do odbitka DDV torej nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV.1

Da bi se izognili zlorabam ureditve DDV, morajo biti ob uveljavitvi pravice do odbitka DDV izpolnjene še nekatere druge formalne zahteve. Tako davčni zavezanec svojo pravico praviloma lahko uveljavi šele v davčnem obdobju, v katerem